Onesnažen zrak je leta 2023 v Evropi povzročil 182.000 smrti in privedel do kar 1,9 milijona izgubljenih let življenja, razkriva nedavno objavljeno poročilo Evropske agencije za okolje (EEA). Zlasti prebivalci vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav, kot so Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Albanija, so bili močno prizadeti. Med člani EU je onesnaženost zraka najbolj prizadela Italijo.
Onesnažen zrak je pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih, pljučnih, rakavih in nevroloških bolezni. Poročilo EEA poudarja, da onesnaženost z drobnimi delci, ozonom in dušikovim dioksidom še vedno povzroča visoko stopnjo umrljivosti in bolezni v Evropi. Še posebej v jugovzhodni Evropi so pri prebivalcih, starejših od 30 let, zabeležili največ izgubljenih let življenja zaradi slabega zraka.
Najbolj prizadete države
V letu 2023 je Italija v EU zabeležila največ smrtnih primerov in izgubljenih let življenja na 100.000 prebivalcev zaradi onesnaženosti zraka. Takoj za njo sledita Poljska in Nemčija. Na drugi strani so severne in severozahodne evropske države, kot so Švedska, Finska, Estonija in Norveška, zabeležile manjši vpliv onesnaženja. Najbolj izstopa Islandija, kjer ni bilo zabeleženega nobenega smrtnega primera, povezanega z drobnimi delci PM 2,5.
Opazno izboljšanje, a še vedno velika skrb
Kljub temu, da se je prekomerna umrljivost zaradi drobnih delcev PM 2,5 v EU med letoma 2005 in 2023 zmanjšala za 57 odstotkov, so nevarne ravni onesnaženosti zraka še vedno povzročile znatno število smrti in izgubljenih let življenja. V vseh 40 analiziranih državah je onesnažen zrak leta 2023 povzročil skupno 206.000 smrti in 2,16 milijona izgubljenih let življenja.
Ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka
Evropska agencija za okolje opozarja, da je onesnaženost zraka še vedno največje okoljsko tveganje za Evropejce. Zaradi tega je ključno, da se države osredotočijo na zmanjšanje emisij in izboljšanje kakovosti zraka. V Sarajevu, kjer je onesnaženje še posebej problematično, oblasti celo priporočajo, naj se prebivalci v času najhujšega onesnaženja izogibajo zadrževanju na prostem.
Onesnaženost zraka ostaja pereč problem v Evropi, zlasti v določenih regijah, kjer predstavlja veliko tveganje za zdravje in življenjsko dobo prebivalcev. Kljub določenim izboljšavam v zadnjih letih so potrebni nadaljnji ukrepi za zmanjšanje emisij in izboljšanje kakovosti zraka, da bi se izognili nadaljnjim izgubljenim življenjskim letom in smrtnim primerom.
Spletno uredništvo
