V letu 2018 so slovenske ekosisteme prizadeli tujerodni raki, spustitev katerih je povzročila okoljsko katastrofo. Na počivališču Lopata je iz kombija z ukrajinskimi registrskimi tablicami neznana skupina sprostila močvirske škarjarje, sladkovodne rake, ki izvirajo iz Severne Amerike.
Ti so v šestih letih povzročili ogromen vpliv na domače ekosisteme, saj so se zaradi svoje trdoživosti, prilagodljivosti in agresivnosti hitro razširili. Slovenski sorodniki, pa tudi lokalno rastlinstvo in živalstvo, niso pripravljeni na to invazijo.
Kako se je začela invazija?
V noči pred junijskimi predčasnimi volitvami leta 2018 je na počivališču Lopata prišlo do dramatičnega incidenta. Policijski pregled varnostnih kamer je razkril, da je kombi z ukrajinskimi tablicami pripeljal na parkirišče. Potniki so izstopili in nekaj stresli na travo ob bencinski črpalki, nato pa izginili v noč. Razlog za ta nenavadni dogodek ostaja neznan, vendar se zdi, da je živalski tovor preprosto postal preveč zoprn za voznike, ki so se ga želeli hitro znebiti.
Močvirski škarjar: biološki superplenilec
Močvirski škarjar je pravi biološki superplenilec. Ta tujerodna vrsta je izjemno agresivna in prilagodljiva, kar ji omogoča preživetje tudi v neugodnih razmerah. Odporna je na dolgotrajno pomanjkanje kisika, umazano vodo in visoke temperature. Poleg tega škarjar prenaša bolezen račjo kugo, ki je za avtohtone slovenske rake smrtonosna, medtem ko je sam nanjo imun.
Kot so zapisali na zavodu za ribištvo Slovenije: “Je tipičen r-strateg in ima velik razmnoževalni potencial. Samice pod zadkom običajno nosijo 200-300 jajčec, lahko pa tudi več kot 700. Pri tej vrsti je poznana fakultativna partenogeneza, zato se lahko populacija v ugodnih razmerah vzpostavi že iz ene same samice. V toplejših predelih se lahko razmnožuje tudi dvakrat letno. V povprečju živijo 3-4 leta, v hladnejših predelih pa tudi kako leto dlje. Spolno zrelost dosežejo po 11 levitvah, pri velikosti okoli 45 mm, kar se lahko v nekaterih predelih zgodi že v 5 mesecih po izvalitvi (Kozak in sod., 2015).”
Katastrofalni učinki vdora
Po navedbah Zavoda za ribištvo Slovenije so evropske raziskave potrdile, da je vdor škarjarja v slovenske ekosisteme povzročil drastične posledice. Biotska pestrost vodnih žuželk se je zmanjšala za 71 odstotkov, dvoživk za 83 odstotkov in vodnih ptic za 52 odstotkov.
Vse to zaradi le ene oplojene samice, ki bi zadostovala za vzpostavitev celotne populacije. Na Lopati pa jih je bilo izpuščenih neznano število.
Zakaj je prišlo do te situacije?
Kombinacija globalizacije in človeške lahkomiselnosti je omogočila dostop do slovenskih rek, potokov in jezer številnim tujerodnim trdoživim in agresivnim živalim. Naša narava in birokracija sta nepripravljeni na takšne vdore, kar omogoča, da se takšne situacije nadaljujejo. Čeprav obstajajo predpisi o preprečevanju takšnih dogodkov, so ti pogosto premalo učinkoviti.
Kaj lahko storimo?
Potrebno je povečati ozaveščenost in izobraževanje javnosti o nevarnostih tujerodnih vrst. Prav tako so potrebni strožji nadzor in zakonodaja, ki bi preprečila vstop tujerodnih vrst v naše okolje. Zavod za varstvo narave in druge pristojne institucije morajo razviti strategije za obvladovanje in odstranjevanje teh invazivnih vrst.
Slovensko okolje se sooča z resno grožnjo zaradi vdora močvirskih škarjarjev. Potrebno je hitro ukrepanje, da se prepreči nadaljnje uničenje lokalnih ekosistemov. Le z združenimi napori lahko zaščitimo naše naravne vire in zagotovimo trajnostno prihodnost za prihodnje generacije.
Spletno uredništvo
