Nova raziskava, ki jo je izvedla agencija Mediana, razkriva, da povprečen Slovenec v svoji omari skriva pet kosov oblačil, ki jih še ni oblekel, medtem ko vsako leto zavrže 11 kosov, ki so še vedno uporabni. Takšen način potrošnje ne le, da obremenjuje denarnico, ampak tudi prispeva k vedno večjemu kupu tekstilnih odpadkov, ki dušijo planet.
Slovenci v povprečju nosimo le 20 % oblačil, ki smo jih nakupili, kar pomeni, da bi lahko prihranili veliko denarja, če bi bolj premišljeno izbirali, kaj kupujemo. Vsako oblačilo, ki ga ne kupimo, pomeni zmago za okolje.
Impulzivna potrošnja: Kje se skriva problem?
Čeprav Slovenci načeloma verjamemo v svoj vpliv na okolje, nas oglasi za nova oblačila pogosto premamijo. Podobe požarov v tovarnah s hitro modo, kupe tekstilnih odpadkov v Afriki in onesnažene vode so posledice naše impulzivne potrošnje, ki je v oglasih nikoli ne vidimo. Pot naših oblačil se ne konča, ko jih odvržemo – pogosto končajo na odlagališčih v Atacami ali kot odpadek v drugih državah globalnega juga, kjer uničujejo lokalne industrije.
Povprečen Slovenec ima v omari 63 kosov oblačil, od katerih se 10 % obleče le enkrat, 20 % pa le občasno. Skoraj petina oblačil se zavrže, čeprav so še uporabna. Na svetovni ravni se reciklira le en odstotek oblačil, večina pa postane odpadek ali konča v sežigalnicah. Pot oblačila, od bombažnih polj v Srednji Aziji do naših omar, je dolga in potratna, zato je pomembno, da premišljeno ravnamo z njimi.
Globalni vpliv hitre mode
Večina zavrženih oblačil konča v državah globalnega juga, kjer uničujejo lokalna podjetja. Prodajajo se v velikih vrečah po nizkih cenah, a veliko teh oblačil pristane na odlagališčih. Poleg tega sežigalnice, kjer končajo številna oblačila, povzročajo velike izpuste toplogrednih plinov. Mikroplastika iz sintetičnih oblačil pa onesnažuje naše vode in zrak.
Za eno bombažno majico porabimo 2700 litrov vode, med pridelavo pa uporabljamo škodljive pesticide. Ti vplivajo na kakovost tal in zdravje ljudi. Zaradi upada kakovosti tal se plantaže selijo, kar povzroča opustošenje.
Potrošniške navade Slovencev
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je izdalo analizo, ki kaže, da Slovenci pogosto ne vidimo lastnega vpliva na okolje. Čeprav več kot polovica prebivalcev meni, da ne nakupuje prekomerno, podatki kažejo drugače. Skoraj vsi prebivalci kupujejo nove izdelke, le desetina pa tudi rabljene.
Od 40 do 60 % nakupov spodbujajo cenovne ugodnosti, dostopnost in trendi. Vsaj petina izdelkov je netrajnostnih, kar pomeni, da je stanje v slovenskih omarah zaskrbljujoče glede na trajnost.
Možnosti trajnostne potrošnje
Podaljšanje življenjske dobe oblačil za devet mesecev lahko zmanjša ogljični odtis in porabo vode za 20 do 30 %. Izmenjava oblačil, skrb za njihovo ohranitev in nakup rabljenih oblačil so le nekatere od možnosti, ki jih lahko vsak posameznik izkoristi za bolj trajnostno potrošnjo.
Akcije in popusti: Past za potrošnike
Več kot polovica Slovencev kupuje nova oblačila zaradi akcij in popustov, kar vodi v kopičenje nepotrebnih kosov. Povprečni Slovenec porabi več kot 80 evrov mesečno za oblačila, ki pogosto končajo v smeteh.
Kampanja “Nasvet za lep svet” Ministrstva za okolje, podnebje in energijo poudarja, da trajnost ni več izbira, temveč nuja. Pomembno je, da se potrošniki zavedajo vpliva svojih odločitev na okolje in izberejo kakovost pred kvantiteto. Ponovno nošenje in podarjanje oblačil sta boljši odločitvi kot nakup novega kosa.
Spletno uredništvo
