Leto 2025, ki se bliža koncu, je bilo po poročanju Mednarodne meteorološke agencije (WMO) eno izmed najtoplejših let v zgodovini meritev. Čeprav letošnje leto ne bo preseglo rekordne vročine iz lanskega leta, bo po napovedih WMO zasedlo drugo ali tretje mesto na seznamu najtoplejših let. V luči teh podatkov je agencija opozorila, da bo omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija postala skoraj nemogoča brez občasnega preseganja tega cilja.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je na vrhu v Belemu poudaril, da svet ni uspel ohraniti zaveze iz pariškega sporazuma, kar je označil za moralni neuspeh in smrtonosno malomarnost.
Podnebne spremembe in opozorila WMO
Po podatkih WMO so bila leta med 2015 in 2025 posamezno najtoplejša od začetka meritev pred 176 leti. Posebej izstopajo leta 2023, 2024 in 2025. Povprečna temperatura v prvih osmih mesecih letošnjega leta je bila za 1,42 stopinje Celzija nad predindustrijskim povprečjem.
To zvišanje temperature je povzročilo rekordno nizki obseg arktičnega morskega ledu in številne ekstremne vremenske dogodke, kot so poplave, vročinski valovi in gozdni požari. WMO je poudarila pomen razvoja sistemov zgodnjega opozarjanja, ki so se od leta 2015 razširili iz 56 na 119 držav. Vendar pa še vedno 40 odstotkov držav nima dostopa do teh sistemov.
Generalni sekretar ZN: 1,5 stopinje Celzija kot rdeča črta
Antonio Guterres, generalni sekretar Združenih narodov, je opozoril, da vsako povišanje povprečne temperature pomeni večjo lakoto, razseljevanje ljudi, gospodarske izzive ter izgubo življenj in ekosistemov. Poudaril je, da je meja 1,5 stopinje “rdeča črta za človeštvo”.
Guterres je izpostavil, da trenutni ukrepi ne zadostujejo in se svet približuje segrevanju za 2,8 stopinje Celzija do konca stoletja. Ob tem je pozval k odločnejšemu ukrepanju, da bi lahko zmanjšali prekoračitev te meje in dosegli cilje pariškega sporazuma.
Kritike zaradi subvencij za fosilna goriva
Guterres je ostro obsodil vlade, ki še naprej namenjajo ogromne subvencije za fosilna goriva. Po njegovem mnenju se ogromne vsote denarja porabljajo za lobiranje, zavajanje javnosti in oviranje napredka.
Ob tem je brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva opozoril na hitro zapiranje priložnosti za preprečitev katastrofalnih podnebnih sprememb in kritiziral kratkoročne interese, ki prevladujejo nad dolgoročnimi rešitvami.
Mednarodni pozivi k podnebni pravičnosti
Predsednik Demokratične republike Kongo, Felix Tshisekedi, je izpostavil problem nezadostne finančne pomoči revnejšim državam. Opozoril je, da tisti, ki so najmanj prispevali k podnebnim spremembam, zdaj nosijo najvišje stroške. Britanski princ William je podnebni vrh v Braziliji označil za “prelomni trenutek” za planet, ki zahteva pogum in predanost vseh narodov.
Med udeleženci vrha so tudi pomembni svetovni voditelji, med njimi nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Slovenijo zastopa podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon.
Spletno uredništvo
