Avgusta uveljavljena novela zakona o zaščiti živali je povzročila precejšnje težave za zavetišča po vsej Sloveniji. Zaradi novih, strožjih prostorskih in organizacijskih normativov so številna zavetišča začela odpovedovati pogodbe z občinami.
Predsednik združenja slovenskih zavetišč, Dušan Hajdinjak, opozarja, da se sistem oskrbe zapuščenih živali podira in lahko kmalu popolnoma razpade.
Novela zakona: Kaj prinaša?
Zagotavljanje zavetišč za zapuščene živali je od leta 1999 javna zadeva lokalnega pomena. Občine so dolžne zagotoviti namestitvene zmogljivosti za zapuščene živali, pri čemer država ne prevzema teh obveznosti. Vendar pa država od leta 2021 sofinancira dolgotrajno oskrbo zapuščenih živali v zavetiščih. Nova novela, ki je stopila v veljavo 20. avgusta, krepi financiranje ter omogoča sofinanciranje vzpostavitve ali prenove zavetišč za povečanje zmogljivosti.
Občine morajo v 24 mesecih po uveljavitvi novele zagotoviti izvajanje javne službe v skladu z novimi normativi. Po novem morajo na vsakih začetih 800 registriranih psov v občini zagotoviti najmanj eno namestitveno mesto za pse in dve za mačke. V občinah z manj kot 400 registriranimi psi je treba zagotoviti najmanj eno namestitveno mesto za kakršnokoli zapuščeno žival.
Opozorila občin se uresničujejo
Občine so že pred uveljavitvijo zakona opozarjale, da novela nalaga dodatne obveznosti brez sistemskih in dolgoročnih rešitev za delovanje mreže zavetišč. Žal se po uveljavitvi zakona ta tveganja potrjujejo v praksi.
Strožji prostorski in organizacijski normativi omejujejo število občin, za katere lahko posamezno zavetišče izvaja javno službo. Posledično zavetišča odpovedujejo obstoječe pogodbe ali ne sklepajo novih, saj bi s tem kršila zakon.
Finančne ovire za občine
Podaljšanje finančne obremenitve za občine, ki morajo v celoti kriti stroške oskrbe zapuščenih živali, ter dodatne obveznosti, vezane na najem boksov, pomenijo znatno in težko vzdržno povečanje stroškov.
Skupnost občin opozarja, da brez sistemskega sofinanciranja države, bodisi infrastrukture zavetišč bodisi same oskrbe zapuščenih živali, bo dostopnost te javne službe upadala.
Realnost zavetišč po novem letu
Zavetišča, kot je Zavetišče Meli Trebnje, so že začela odpovedovati pogodbe. Do začetka novega leta bodo prekinili sodelovanje z enajstimi občinami, še tri občine pa bodo izpadle po izteku odpovednega roka.
Vodja zavetišča Dušan Hajdinjak je pojasnil, da so vzrok premajhne kapacitete za mačke in prezasedenost zaradi dolgotrajne oskrbe psov. Zavetišča bodo delovala, dokler bodo lahko pokrivala stroške, nato pa se bodo zaprla.
Število občin brez pogodb
Trenutno v Sloveniji deluje 16 zavetišč za zapuščene živali. Podatek o tem, koliko občin po novem letu ne bo imelo sklenjene pogodbe z zavetišči, bo znan po 31. marcu 2026, ko bodo občine morale poročati o seznamu zavetišč, ki zanje opravljajo javno službo.
Zakonske posledice za občine
Do sedaj je bilo občinam, večinoma iz jugovzhodne Slovenije in Štajerske, izdanih 14 odločb o prekrških. V petih primerih je bil izrečen opomin, ker je občina med postopkom sklenila pogodbo z zavetiščem, devetkrat pa je bila izrečena globa v višini 800 evrov za odgovorno osebo.
Zakon o zaščiti živali predpisuje globo od 800 do 10.000 evrov za občine, ki ne zagotavljajo oskrbe zapuščenih živali.
Na Koroškem zavetišč za živali ni, a župani skupaj z Regionalno razvojno agencijo že dolgo iščejo skupno rešitev. V skupnosti občin menijo, da je treba podpreti regijske rešitve, tudi s finančno udeležbo države.
Spletno uredništvo Naša Primorska
