Slovenija, del alpskega loka, ki se razteza od Francije do Slovenije, je dom dveh najvzhodneje ležečih ledenikov v Alpah: Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto. Oba sta skrita pod najvišjimi vrhovi Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp, kjer se sonce le redko prebije skozi. Čeprav slovenski vrhovi ne dosegajo največjih alpskih višin, sta ti dve ledeniški zaplati pomemben del naše dediščine. Žal smo zadnja generacija, ki bo lahko občudovala njuno lepoto, saj se soočata z neizogibnim izginotjem.
Nekdanja ledeniška velikana, Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto, sta se nekoč s svojo mogočnostjo spuščala po alpskih pobočjih. V 19. stoletju so kosi ledu s Triglavskega ledenika padali čez tisočmetrsko steno. Sredi prejšnjega stoletja so tam potekala poletna smučarska tekmovanja. Danes pa sta ostali le še dve majhni zaplati ledu, skupne površine manj kot 0,2 hektara. Po besedah geografskega strokovnjaka Miha Pavška iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, sta veliki kot odbojkarsko igrišče.
»Razlog, da imamo pri nas ledenika, je njuna senčna lega in velik dotok snega. Ledenikoma pomagajo pri ohranjanju tudi snežni plazovi, ti so hrana za ledenik,« pojasnjuje Pavšek.
Vendar pa vse večje poletne temperature, manj snežnih padavin in večji delež dežja prispevajo k hitrejšemu taljenju ledenikov. Tudi globalni dejavniki, kot so saharski pesek in kamenje, ki potemnijo površino ledenikov, pospešujejo njihov propad.
Simbolika in pomen ledenikov
Skupaj z Geografskim inštitutom Antona Melika je Pavšek sodeloval pri projektu “Misija Peking”, kjer so leta 2022 vrtali v Triglavski ledenik in vzeli vzorec ledu kot opomin na podnebne spremembe. Ugotovili so, da je bilo potrebnih 70 let, da je nastala meter debela plast ledu. Vendar je ta led v enem letu popolnoma izginil.
Čeprav sta naša ledenika majhna v primerjavi z drugimi v Alpah, imata pomembno vlogo kot zadrževalnika vode in vira pitne vode. V sušnih poletjih je voda iz ledenika edina razpoložljiva voda. Raziskave so pokazale, da voda iz Triglavskega ledenika ne odteka le v dolino Vrat, temveč tudi v Savo Bohinjko, kar je ključno za ljubljanski vodni sistem.
»Kadar imamo sušno poletje in ni vode iz atmosfere, je voda iz ledenika in snega edina voda,« pravi Miha Pavšek.
Ledeniški spomini in prihodnost brez ledu
Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto imata tudi bogato zgodovino kot prizorišče poletnega smučanja. Tone Vogrinec, nekdanji smučarski trener, se spominja treningov na Triglavskem ledeniku v 60. in 70. letih. Tudi Jure Košir, znan slovenski smučar, je tam treniral kot otrok.
V preteklosti je bilo poletno smučanje na Triglavskem ledeniku edina možnost za trening. Smučarski klubi iz Kranja, Tržiča, Ljubljane in Kamnika so trenirali na Ledeniku pod Skuto. Tam so postavili prenosno vlečnico in teptalni stroj, da so pripravili progo. Smučarska tekma za kristalnega gamsa je v 90. letih privabila številne smučarje, ki so uživali v edinstveni izkušnji poletnega smučanja.
»Ogromno nas je, ki imamo na tisti čas lepe spomine, kajti smučanje sredi poletja je bilo nekaj posebnega. Bilo je čisti užitek. Romantika. Obvezno kratke hlače in zgoraj brez. Toplo vreme, a sneg pod nogami,« pravi Andrej Karničar, župan Jezerskega.
Svetovna perspektiva taljenja ledenikov
Po svetu je več kot 275.000 ledenikov, vendar se večji gorski ledeniki krčijo hitreje, kot so znanstveniki predvidevali. Ledeniki niso le simbolični, ampak so tudi pomembni rezervoarji pitne vode. Njihovo izginjanje bo vplivalo na milijone ljudi, ki so odvisni od ledeniške vode za pitje in kmetijstvo.
Viki Grošelj, alpinist, pravi, da je taljenje ledenikov v Himalaji povzročilo zaprtje tradicionalnih karavanskih poti. »Narava bo šla vedno svojo pot, toda naš način življenja je tak, da absolutno preveč porabljamo,« pravi Grošelj in dodaja, da nas bo narava prisilila k manjši porabi.
Spletno uredništvo
