Vrhovno sodišče je razporedilo glavno obravnavo v tožbi, ki jo je vložila skupina zagovornikov zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, za 10. marec. S tem se je izkazalo, da ne bo spoštovalo zakonsko določenega 30-dnevnega roka za odločanje, kot ga predvideva zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Sodišče poudarja, da gre za zgolj instrukcijski rok, medtem ko tožniki in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar izražajo različna mnenja o spoštovanju teh rokov.
Skupina zagovornikov, ki jo sestavljajo Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič, je vložila tožbo zoper zapisnik Državne volilne komisije (DVK) o izidu referenduma. Zahtevajo razveljavitev izida glasovanja in odreditev novega referenduma. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) v 52.c členu določa, da mora Vrhovno sodišče odločiti o tožbi v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo. Kljub temu je sodišče glavno obravnavo sklicalo šele za 10. marec, kar je 11 dni po zakonskem roku.
Bogdan Biščak, eden od tožnikov, je presenečen nad odločitvijo sodišča, da zakonskega roka ne bo spoštovalo. Ocenjuje, da bi morebitna razveljavitev referenduma povzročila stroške v višini šestih milijonov evrov. Če bi sodišče odločilo pravočasno, bi lahko ponovno glasovanje potekalo skupaj z državnozborskimi volitvami.
Na Vrhovnem sodišču pojasnjujejo, da je 30-dnevni rok instrukcijski in da je potrebno upoštevati čas, potreben za vročitev vabil ter pripravo strank na obravnavo.
Stališče nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja
Aleš Zalar, nekdanji pravosodni minister, pojasnjuje razliko med prekluzivnimi in instrukcijskimi roki. Prekluzivni roki imajo konkretne posledice, medtem ko zakon v primeru nespoštovanja instrukcijskega roka ne predvideva posledic. Kljub temu Zalar poudarja, da bi se morali ti roki spoštovati, zlasti v volilnih zadevah. Dodaja, da bi lahko Vrhovno sodišče že v fazi zakonodajnega postopka opozorilo na nerealnost roka, če bi se to izkazalo za potrebno.
agovorniki zakona so tožbo vložili zaradi domnevnih nepravilnosti med referendumsko kampanjo, ki naj bi vplivale na izid glasovanja. Ocenjujejo, da so bila kršena pravila kampanje s strani zdravniških združenj in Rimskokatoliške cerkve. Te organizacije naj bi svoj strokovni in moralni vpliv uporabile za širjenje neresničnih trditev, kar je po mnenju tožnikov statistično pomembno vplivalo na izid referenduma.
Vrhovno sodišče ni podalo odgovora na vprašanje, ali je zakonodajalca obvestilo o morebitnih težavah s 30-dnevnim rokom. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo sodišče v prihodnje bolj natančno upoštevalo instrukcijske roke in kakšne bodo pravne posledice morebitne prekoračitve.
Spletno uredništvo Naša Primorska
