V Krškem se projekt izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) odvija po načrtih, kar zadeva časovni in finančni okvir, je na današnji novinarski konferenci potrdil direktor Agencije za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO), Sandi Viršek. Odlagališče, katerega vrednost je ocenjena na skoraj 100 milijonov evrov (brez DDV), naj bi začelo poskusno obratovati do leta 2028.
Napredek gradnje v Vrbini
Temeljni kamen za odlagališče je bil postavljen junija 2024, s čimer se je začela izgradnja podpornega zidu, ki je do leta 2025 omogočil izkop skoraj 60 metrov globoke gradbene jame za odlagalni silos. Gradnja te jame je trajala približno deset mesecev, do oktobra preteklega leta pa je bilo doseženo dno izkopa, kar je omogočilo začetek gradnje silosa.
“Pričeli smo z nameščanjem hidroizolacijske folije, pripravo podlage in betoniranjem talne plošče. V enem zamahu smo vgradili več sto kubičnih metrov betona, kar je zahteven proces. Takoj, ko bo vreme ugodno, bomo nadaljevali z betoniranjem silosa, kar je najzahtevnejši del projekta in bo trajal do začetka leta 2027,” je pojasnil Viršek.
Hrvaška sledi Sloveniji
Medtem ko Slovenija pospešeno dela na svojem odlagališču, Hrvaška prav tako ne zaostaja. Konec lanskega leta so na Hrvaškem sprejeli zakon za umeščanje odlagališča v prostor, začeli so z izvajanjem potrebnih študij, prav tako so objavili razpise za izbor zunanjih izvajalcev. Hrvaška stran naj bi svoje odpadke pričela prevzemati leta 2028.
Odlagalni silos: Dovolj prostora za slovenske odpadke
Silos v Vrbini bo zadostoval za slovenski del odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), odpadke iz razgradnje elektrarne in za institucionalne radioaktivne odpadke, ki so trenutno shranjeni v Brinju pri Ljubljani. “Če bo obratovanje NEK podaljšano, bo verjetno potreben še en silos, za kar že imamo okoljevarstveno soglasje, potrebujemo le še gradbeno dovoljenje,” je povedal Viršek.
Kapacitete in prihodnji načrti
Trenutno je v NEK shranjenih približno 2500 kubičnih metrov odpadkov, polovica teh je slovenskih. Silos v gradnji bo lahko sprejel 990 odlagalnih zabojnikov, v vsakem pa je prostora za dvanajst 200-litrskih sodov z odpadki. Večinoma gre za odpadke, ki ne proizvajajo toplote, kot so različni filtri in oblačila.
“Nizko in srednje radioaktivni odpadki sevajo, vendar poznamo načine, kako obvladovati sevanje – z oddaljevanjem odpadkov in postavljanjem pregrad med odpadke in naravo. Naša prva pregrada je sod, sledi betonski odlagalni zabojnik in na koncu betonski silos,” je pojasnil Viršek.
Dolgotrajno spremljanje in inovativni pristop
Po potencialnem zaprtju odlagališča po letu 2043 je načrtovan še 50-letni aktiven monitoring. “Petdeset let po zaprtju bomo spremljali, ali tehnične ovire delujejo kot predvideno, sledilo bo 250 let ohranjanja vedenja o obstoju odpadkov,” je dodal Viršek.
Pri tem projektu gre za kombinacijo površinskega in podzemnega odlagališča, kar je prvi takšen koncept na svetovni ravni, ki ga je Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) označila za referenčnega.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
