V odmevnem primeru spolne zlorabe duševno manj razvite mladoletnice je ljubljansko višje sodišče razveljavilo sodbo novomeškega okrožnega sodišča, ki je obtoženega moškega obsodilo na pet let zapora. Višje sodišče je ocenilo, da sodba vsebuje več odprtih vprašanj.
Obramba je zahtevala razveljavitev in ustavitev kazenskega postopka, medtem ko je tožilstvo predlagalo podaljšanje kazni za tri mesece. Senat sodnic ljubljanskega višjega sodišča je odločil, da se sodba razveljavi in odredi novo sojenje, poroča Dnevnik.
Spremembe v zakonodaji
Definicija, kaj pomeni biti slabotna oseba, se je od časa kaznivega dejanja do danes spremenila. Po takratni definiciji je bila slabotna oseba tista, ki se zaradi svoje duševne bolezni, začasne duševne motnje, hujše duševne zaostalosti ali slabosti ni mogla upreti zlorabi. Leta 2021 je bila sprejeta novela kazenskega zakonika, ki vključuje tudi tiste osebe, katerih duševno stanje jim onemogoča podajo privolitve.
Stališče obrambe
Zagovornik obtoženega je v pritožbi poudaril, da vsak otrok oziroma oseba z duševno boleznijo ni nujno slabotna oseba. Izpostavil je, da gre za osebe, ki zaradi svojega stanja niso sposobne nuditi odpora ali podati privolitve, kar storilec zlorabi. Po mnenju odvetnika oškodovanka ni bila slabotna oseba v tem smislu, saj se je obtoženemu delno upirala. Prav tako naj obtoženi ne bi vedel za njene težave v duševnem razvoju, pri čemer je odvetnik opozoril na izvedensko mnenje, da so obtoženčeve intelektualne sposobnosti na nivoju nizke podpovprečne inteligentnosti.
Odprta vprašanja v sodbi
Višje sodišče je v sodbi izrazilo dvom glede nekaterih ključnih točk prejšnje sodbe. Navedlo je, da ni bilo pojasnjeno, na podlagi katerih dokazov je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da je oškodovanka slabotna oseba. Prav tako ni bilo pojasnjeno, na katerih dokazih temelji ugotovitev, da je obtoženi zavestno izkoristil njeno podreditev, vedoč, da se mu ne bo mogla upreti zaradi starosti, duševne manjrazvitosti in čustvenega odnosa, ki ga je razvila do njega.
Pomembnost pravilnih dokazov
Višje sodišče se je strinjalo z obrambo, da zgolj pričanje oškodovankine matere ni zadosten dokaz za obtoženčevo poznavanje dekličinih duševnih težav. Prav tako prvostopenjska sodba ne razloži, na podlagi katerih dokazov je bilo ugotovljeno, da je obtoženi izkoristil njeno popolno podreditev.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
