V Ljubljani je danes, na 154. obletnico rojstva znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, civilna iniciativa Varuhi Plečnikovega izročila opozorila na kritično situacijo Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (SŠOF), ki deluje v kompleksu Križank. Pobudniki zahtevajo takojšnjo obnovo Križank in trajno zaščito prostorov, ki jih šola uporablja.
Na novinarski konferenci so med drugim sodelovali Tomato Košir, Tadej Glažar, Mateja Lavrič, Ciril Horjak, Arne Vehovar, Jasmin Feratović in Alenka Kreč.
Po besedah predstavnikov iniciative stanje Križank ostaja kljub opozorilom nespremenjeno, škoda objekta pa se vsak dan povečuje. Ciril Horjak je poudaril, da ljubljanski župan Zoran Janković sicer zagotavlja, da se šola ne bo selila iz Križank, vendar dogodki pričajo o nasprotnem. Civilno gibanje je oblikovalo sedem ključnih zahtev, med njimi tudi zaustavitev propadanja Križank in trajno zaščito vitalnega jedra SŠOF v teh prostorih.
Odzivi in prizadevanja za rešitev
Mateja Lavrič je izpostavila, da se je na njihovo odprto pismo, naslovljeno na več vladnih predstavnikov, odzval le župan Janković. V prihodnjem tednu je obljubil sestanek z njimi. Iniciativa si želi predvsem dialoga z ministrom za vzgojo in izobraževanje Vinkom Logajem, saj meni, da različne zahteve, predvsem s strani Mestne občine Ljubljana (MOL), zavirajo obnovo Križank in gradnjo dodatnih prostorov.
“Ali to pomeni, da je prihodnost Križank že odločena in o prihodnosti državne kulturne dediščine odloča župan?” se sprašuje Lavričeva,
ob tem pa poudarja, da želijo sodelovanje s Festivalom Ljubljana, ki je sprva bil le najemnik prostorov, sedaj pa potekajo pravdni postopki glede solastniškega deleža v Križankah.
Stališče ministrstva za vzgojo in izobraževanje
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v odzivu pojasnilo, da SŠOF že deluje na več lokacijah, prostori v Križankah pa ne zadostujejo potrebam. Leta 2019 so začeli pripravljati investicijo za novogradnjo na Roški, ki vključuje šolsko stavbo, telovadnico, zaklonišče in druge šolske površine. Projekt je že v sklepni fazi, sprejetje novega prostorskega akta pa je ključno za nadaljevanje. Ministrstvo želi, da po preselitvi nekaj prostorov v Križankah ostane za šolske dejavnosti.
Trenutno je lastniški delež države v Križankah 52-odstoten, medtem ko SŠOF uporablja večji del prostora. Med državo in občino potekajo postopki za mirno rešitev sporov glede lastništva in uporabe prostorov, SŠOF pa pri tem ni vključena.
Iniciativa Varuhi Plečnikovega izročila vztraja pri svojih zahtevah, saj verjamejo, da je ohranitev Križank kot kulturne dediščine in šolskih prostorov ključna. Postavlja se vprašanje, ali bodo uspeli doseči svoje cilje in kako bodo potekali nadaljnji pogovori z mestnimi in državnimi oblastmi.
