Skrb glede razsojanja sodišč, ki bi lahko voznikom pod vplivom alkohola omogočila lažje oprostilne sodbe, je postala resničnost z nedavno odločitvijo ustavnega sodišča. V četrtek, 6. novembra 2025, je bilo v Ljubljani objavljeno, da preizkus z alkotestom, čeprav ga voznik prizna, ni dovolj za dokazovanje prekrška.
Direktor Zavoda VOZIM, David Razboršek, je to označil kot “veliko klofuto v obraz” za vse, ki se ukvarjajo s preventivo prometne varnosti.
Presoja ustavnega sodišča in njene posledice
Ustavno sodišče je nedavno razsodilo, da je 2. odstavek 107. člena zakona o pravilih cestnega prometa v neskladju z ustavo. Ta člen je namreč določal, da rezultat preizkusa z alkotestom zadostuje kot dokaz o alkoholiziranosti, če se preizkušanec strinja z rezultatom. Sodišče je ugotovilo, da posamezniki nimajo dovolj informacij in znanja za potrditev pravilnosti pozitivnega rezultata preizkusa z indikatorjem.
Policija in preventivne strategije pred novimi izzivi
David Razboršek je poudaril, da odločitev ustavnega sodišča predstavlja nov izziv za preventivno delo v prometu, še posebej za policijo. “Vsem nam, ki se ukvarjamo s prometno varnostjo in zmanjševanjem voženj pod vplivom alkohola, je to velika klofuta v obraz,” je dejal Razboršek. Skrbi ga predvsem prehodno obdobje, v katerem bo policija nadaljevala delo po trenutni zakonodaji, saj ustavno sodišče zahteva, da Državni zbor odpravi ugotovljeno protiustavnost v enem letu.
“Prva velika skrb je, kako urediti prehodno obdobje enega leta, da ne bodo prvo- in drugostopenjska sodišča začela kakor koli razsojati v smeri, v kateri bi lahko ljudem, ki ogrožajo sebe in druge, dobesedno dajali lep odpustek,” je opozoril Razboršek.
Izzivi z uporabo etilometrov
Razboršek je izrazil tudi zaskrbljenost glede uporabe etilometrov za preverjanje alkoholiziranosti v prometu. Policija trenutno razpolaga le z 20 etilometri, čeprav bi jih potrebovali med 100 in 150, da bi učinkovito preverjali prisotnost alkohola pri voznikih. “Pri alkoholu imamo v prometu zdaj sistem, po katerem smo relativno enostavno zadeve preizkušali, danes pa to vse nas in predvsem policijo postavlja pred drugo preizkušnjo, kako izvesti veliko število preizkusov,” je dodal Razboršek.
Pomen preventive in izzivi na terenu
Razboršek je poudaril, da je preventiva ključna, vendar opozoril, da je učinkovita le, če so tudi kaznovalne metode delujoče. “Korenček je pomemben, a je težava, če se palica zlomi, še preden zamahnemo z njo,” je dejal pred začetkom regijskega posveta iniciative Heroji furajo v pižamah v Šolskem centru Celje.
Na posvetu, kjer sodeluje okoli 80 dijakov Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Celje, predstavniki različnih strok in lokalni odločevalci, se mladi izobražujejo skozi praktične delavnice, med drugim na simulatorju vožnje pod vplivom alkohola in temeljnih postopkih oživljanja. Na koncu bodo podali predloge za izboljšanje prometne varnosti in omejevanje dostopnosti mladostnikov do alkohola, s katerimi bodo seznanili predstavnika celjske občine.
V nekaj mesecih bodo organizatorji preverili, kako se uresničujejo predlogi mladih, je za STA povedala Leonida Pevec iz Zavoda VOZIM.
