Vladavina Donalda Trumpa je napovedala drastične spremembe v proračunu Nase, ki naj bi vključevale zmanjšanje sredstev za 25 odstotkov, s 25 milijard dolarjev na 18,8 milijarde dolarjev. To pomeni občutne reze v proračunu za znanost, predvsem za opazovanje Zemlje in raziskovanje vesolja. Presenetljivo je, da se rezi dotikajo tudi najbolj zaščitenih delov ameriškega vesoljskega programa, kar je povzročilo precejšnji nemir znotraj znanstvene skupnosti.
Na udaru so opazovanje Zemlje in vesoljske raziskave. Projekt vesoljskega teleskopa Nancy Grace Roman se sooča z negotovostjo kljub temu, da ni prekoračil proračuna ali rokov. Poleg tega je ogrožena misija Mars Sample Return, ki naj bi pripeljala vzorce z Marsa na Zemljo. Brez ameriškega sodelovanja je evropska sonda, ki naj bi pomagala pri nalogi, brez smisla.
Evropski projekti pod vprašajem
Trumpova administracija razmišlja o umiku iz evropskega projekta ExoMars, kar pomeni, da bo evropski rover Rosalind Franklin ostal brez ameriškega pristajalnika. Zgodba roverja je polna zapletov, od začetkov v letu 2001, do sodelovanja z Rusijo in sedanjega ameriškega umika. Evropa bo morala morda sama zagotoviti pristajalnik.
Venerina misija DAVINCI negotova
Sonda DAVINCI, ki naj bi raziskovala Venero, bi lahko ostala brez finančne podpore. Sestavljata jo orbiter in pristajalnik, ki bi med spustom preučeval Venerino ozračje, vendar ni jasno, če bo misija kdaj realizirana.
Raziskovanje Lune pod vprašanjem
Trumpova vlada je načrtovala ukinitev vesoljske postaje Lunarni portal, ki bi krožila okoli Lune in bila ključni del programa Artemis. Ta poteza pretresa mednarodno sodelovanje z Evropo, Japonsko in Kanado. Hkrati je predvidena ukinitev supertežke nosilne rakete SLS, ki je bila osrednji element vrnitve na Luno.
Trumpova vizija: Pred Kitajci na Mars
Glavni cilj Trumpove administracije je prehiteti Kitajce pri raziskovanju Lune in postaviti prvega človeka na Mars. V ta namen je namenjenih več sredstev za raziskovanje Marsa. Program Artemis se bo spremenil, poudarek bo na hitrem obisku Lune in nato preusmeritvi na Mars.
Izjemni izzivi potovanja na Mars
Marsovska misija prinaša številne izzive, od logistike do zdravja astronavtov. Posadka bo morala preživeti eno do dve leti v vesolju, kar vključuje izjemne količine hrane in vode ter izpostavljenost vesoljskemu sevanju. Trump verjame, da je misija izvedljiva, pri tem pa morda računa tudi na podporo Elona Muska in njegove rakete Starship.
Starship: Ključ do prihodnosti raziskovanja vesolja
SpaceX razvija Starship, ki naj bi bil najzmogljivejša raketa v zgodovini. Če bo uspešen, bi lahko Starship spremenil način raziskovanja vesolja in nadomestil potrebo po raketi SLS. Musk napoveduje, da bo Starship kmalu pripravljen za misije na Mars.
Prihodnost Mednarodne vesoljske postaje
Prihranki pri delovanju Mednarodne vesoljske postaje so del strategije za zmanjšanje stroškov. Kljub tem načrtom pa prihodnost postaje ostaja negotova, saj bo njen konec predvidoma leta 2031.
Nezanesljivost dolgoročnih načrtov
V zadnjih letih so se načrti za ameriški vesoljski program pogosto spreminjali, kar zmanjšuje zaupanje v dolgoročne cilje. Raziskovanje Lune in Marsa je podvrženo političnim spremembam, kar lahko ogrozi ameriško prednost pred Kitajsko.
Spletno uredništvo
