Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v treh letih mandata večkrat javno izrazila svoja nestrinjanja z vlado in premierjem Robertom Golobom, nazadnje pri imenovanju novih veleposlanikov. Kot prva ženska na tem položaju je obljubila, da ne bo ostala tiho, obljubo pa je tudi izpolnila.
Svojo ambicijo po povečanju teže predsedniške funkcije je večkrat izkazala skozi javne nastope in pobude za ustavne spremembe.
Vpliv in neodvisnost predsednice
Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in prevajalec, za portal N1 ocenjuje, da predsednica pogosto preizkuša meje svojih ustavnih pooblastil. Kljub temu je, v primerjavi s svojimi predhodniki, verjetno najbolj “nadstrankarska” osebnost na tem položaju. Njen politični vpliv je šibkejši v močnejši in stabilnejši koaliciji, a javnomnenjske ankete ji izkazujejo visoko podporo.
Politolog Marko Hočevar meni, da je Pirc Musar bolj vključena v notranjepolitično dogajanje kot njeni predhodniki in da daje večji poudarek človekovim pravicam. Njen pristop k političnim vprašanjem je bolj neodvisen od obstoječih političnih strank, kar je še posebej opazno pri odločanju glede kadrovskih vprašanj.
Polemika in kadrovske odločitve
Prva tri leta mandata so bila zaznamovana s polemikami in nesoglasji z vlado. Njen spor z Robertom Golobom se je zaostril zaradi imenovanja Tatjane Bobnar za svetovalko, kar je poslabšalo odnose med predsednico in premierjem. Pirc Musar ima pri izbiri svetovalcev proste roke, a njena odločitev je sprožila politične napetosti, ki jih še vedno čutimo.
Govori v državnem zboru in politično delovanje
Predsednica je na lastno pobudo dvakrat nagovorila državni zbor, kar je v zgodovini samostojne Slovenije redkost. V svojih nagovorih je poudarila pomen pravne države in kritizirala politiko, ki spodbuja odpor proti pravosodnim institucijam. Njeni govori so bili usmerjeni tudi proti najvidnejšim politikom, vključno s predsednikom SDS Janezom Janšo in premierjem Golobom.
Izzivi in prihodnost predsednice
Odnosi s premierjem so Pirc Musar otežili pomembna kadrovska imenovanja, kot sta izbira guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic. Trenutna politična razmerja otežujejo njeno prizadevanje za imenovanje najbolj kompetentnih kandidatov, kar je bil eden od njenih ciljev.
Priložnost za razrešitev odprtih kadrovskih vprašanj bo sicer po novem letu, ko bo državni zbor potrjeval tri nove ustavne sodnike. Predsednica bo imela pomembno vlogo tudi po marčevskih volitvah, ko bo morala odločiti, komu podeliti mandat za sestavo nove vlade.
Priložnosti za drugi mandat
Predsednica bo imela po volitvah pomembno vlogo pri dodeljevanju mandata za sestavo nove vlade. Glede na politične razmere in pomanjkanje podpore strank bo ponovitev mandata leta 2027 za Pirc Musar izziv. Njen morebitni drugi mandat bo odvisen od podpore političnih strank in nosilcev oblasti. Kljub temu, da ni največja podpornica Janeza Janše, nima vedno stičnih točk s premierjem Golobom, kar lahko vpliva na njeno prihodnost. Politolog Hočevar opozarja, da bo brez podpore političnih strank ali nosilcev oblasti ponovitev mandata težja, čeprav je zdaj znana po tem, da ni tesno povezana z nobeno politično stranko.
V zadnjih treh letih je Nataša Pirc Musar pokazala, da je predsedniška funkcija lahko več kot le simbolična. Povečuje pomen političnega delovanja in odpira razprave, ki so ključne za demokratične procese v Sloveniji.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
