Školjke, ki se pogosto znajdejo na naših mizah, so na udaru. Dagnje, znane tudi kot klapavice, so že dolgo del naše prehrane, saj so dostopne, okusne in polne hranil. Gojijo jih v slovenskem in hrvaškem morju, vendar se soočajo z resno grožnjo. Na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo opozarjajo, da se v Sredozemlju soočamo z vse pogostejšimi množičnimi pogini školjk. Čeprav se dagnje na buzaru zdijo nepogrešljiv del poletja, njihova prihodnost ni zagotovljena. Obsežne raziskave kažejo na izčrpane habitate školjk vzdolž obale, kar predstavlja resen izziv za prihodnost teh morskih dobrot.
V okviru projekta #BivalveSPEECH so nedavno izvedli vzorčenje v Novigradskem morju, kjer so zabeležili temperaturo vode 24,7 stopinj Celzija. Tako visoka temperatura že v začetku junija sproža vprašanja o razmerah v prihajajočih mesecih. Na ustju reke Krke in v Malostonskem zalivu so raziskave razkrile, da školjke v najtoplejših mesecih ne rastejo. Kot možen ukrep predlagajo spuščanje mrež v globlje, hladnejše plasti morja, kar je že praksa v južnih delih Sredozemlja. Ta ukrep pa bi lahko otežil in podražil proizvodnjo, kar bi vplivalo na razpoložljivost in ceno školjk.
Vpliv podnebnih sprememb na morski ekosistem
Podnebne spremembe vedno bolj ogrožajo morski svet. Visoke temperature najprej prizadenejo školjke, ki filtrirajo morsko vodo, nato spužve in korale. Ribe so na spremembe manj občutljive, vendar segrevanje morja prinaša tudi druge težave. Oceanografinja Jelena Kurtović Mrčelić pojasnjuje, da vedno višje temperature in zmanjšanje kisika v vodi povzročajo pogostejše cvetenje meduz, kar ogroža ribištvo in turizem. Nekatere meduze so strupene, kar predstavlja tudi tveganje za zdravje ljudi.
Zakisljevanje oceanov
Kurjenje fosilnih goriv povečuje količino CO2 v zraku, ki ga oceani vsrkavajo, kar vodi do zakisljevanja. To postaja vse večji ekološki problem, saj pričakujemo velike spremembe v biodiverziteti oceanov. Mediteran se zakisljuje zelo hitro, kar bo v naslednjih 25 do 50 letih močno spremenilo ta ekosistem, opozarja dr. Nina Bednaršek.
Novoprišleki v Jadranskem morju
Podnebne spremembe prinašajo nove vrste v Jadransko morje. Med njimi je riba plamenka, ki je strupena in predstavlja grožnjo domorodnim vrstam. Prek Sueškega prekopa je prišla v Sredozemlje, trenutno pa so jo opazili v južnem Jadranu, pojasnjuje dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Piran NIB.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
