Tone Vogrinec, nekdanji vodja slovenskega alpskega smučanja, je v nedavnem intervjuju za STA izrazil globoko zaskrbljenost glede prihodnosti te panoge. Po njegovem mnenju so trenutne razmere zaskrbljujoče, saj ni videti naslednikov trenutne generacije smučarjev in smučark.
Ana Bucik Jogan se pripravlja na zaključek kariere, Žan Kranjec pa tudi ne bo dolgo več na smučeh. Vogrinec je kritičen do dela z mlajšimi selekcijami in poudarja, da Slovenija nima reprezentance v evropskem pokalu niti na mednarodnih tekmah nižjega ranga.
Kritika individualnih ekip
Vogrinec je v svojem intervjuju poudaril, da je organizacija dela z mlajšimi selekcijami neustrezna. Zlasti ga moti, da imajo tekmovalci, še preden dosežejo vrhunski nivo, že svoje individualne ekipe, ki jih večinoma financirajo starši. Po njegovem mnenju je to velika napaka, saj takšen sistem doslej še ni dal pričakovanih rezultatov. Pri tem je kot primer izpostavil Tino Maze, ki je z individualno ekipo začela šele po tem, ko je že dosegla nekaj zmag v svetovnem pokalu.
“Takšne ekipe večinoma financirajo starši, a doslej še niso dale nikakršnih rezultatov. Zgrešeno je, da se daje za primer Tino Maze, ki je s svojo ekipo začela trenirati šele takrat, ko je že zmagala na nekaj tekmah v svetovnem pokalu in pred tem šla skozi različne selekcije. Nekateri starši mislijo, da bodo sami lahko vzgojili šampionko podobnega kova, a to enostavno ne gre,” je opozoril Vogrinec.
Potreba po sistemski podpori
Vogrinec priznava, da individualni način treniranja lahko prinese uspešne posameznike, vendar le, če temelji na široki bazi. Po njegovem mnenju bi morali v vsaki generaciji identificirati vsaj 15 otrok, ki bi trenirali pod vodstvom in koordinacijo Smučarske zveze Slovenije (SZS), s finančno podporo staršev. Iz te skupine bi nato lahko izluščili enega ali dva tekmovalca, ki bi dosegala vrhunske rezultate.
Vogrinec opozarja, da je vzgoja vrhunskega smučarja dolgotrajen proces, ki presega eno olimpijsko obdobje. “V moški selekciji nimamo enega, ki bi vozil slalom,” je dodal.
Izboljšanje infrastrukture in odgovornost smučarske zveze
Dolgoletni športni funkcionar zavrača tezo, da so slabi rezultati posledica pomanjkanja ustreznega poligona za trening. Čeprav priznava, da imajo drugi športi v Sloveniji boljšo infrastrukturo, meni, da tudi z več poligoni problem ne bi bil rešen. Za primer daje potrebo po več poligonih, strateško nameščenih po Sloveniji, ki bi omogočali mladim smučarjem trening blizu doma brez visokih stroškov za potovanja in nastanitev.
Po njegovem mnenju je glavna odgovornost za rešitev te situacije na Smučarski zvezi Slovenije. “Na smučarski zvezi je, da po koncu sezone naredi analizo, kje smo in kam želimo iti,” je zaključil Vogrinec.
Spletno uredništvo
