V zadnjem letu je tehnološki napredek močno zabrisal meje med resničnostjo in ponaredki, s čimer je šolsko nasilje doseglo novo, zaskrbljujočo raven. Medtem ko je za storilce to lahko zgolj tehnološka igrača, predstavlja za žrtve začetek dolgotrajne osebne stiske. Zloraba umetne inteligence za ustvarjanje tako imenovane “deepfake” pornografije je postala preprosta, saj je dovolj že nedolžna fotografija, na primer s šolskega izleta ali iz družbenih omrežij.
Deklica, ki je na sliki v zimskih oblačilih, se lahko hitro spremeni v tarčo digitalne manipulacije, medtem ko se storilci pogosto ne zavedajo resnosti svojih dejanj.
Pogosto se ti primeri napačno označujejo kot “maščevalna pornografija”, vendar ta izraz predvideva, da je žrtev prostovoljno ustvarila in delila posnetek. V primeru generativne umetne inteligence pa ta element sploh ni prisoten. Gre za sintetično zlorabo, kjer pristanek žrtve nikoli ni bil del enačbe. Žrtve pogosto ne vedo, da posnetki krožijo med sošolci, dokler jih na to ne opozori posmeh v šoli ali sporočilo na družbenem omrežju.
Institucionalna nemoč
Starši opozarjajo na vzorce, kjer digitalno nasilje v razredu pogosto ostane neodkrito in neprijavljeno. Na eni izmed slovenskih osnovnih šol je situacija izbruhnila čez noč, a kljub temu je ostala neobravnavana. Mama devetošolke je delila, da je za incident izvedela celotna šola, vendar poudarja, da največji problem tiči v starših, saj se o tem premalo govori. Podobni primeri so se že zgodili, a so ostali neprijavljeni, saj žrtve o tem niso želele spregovoriti.
Na srednji strokovni šoli je mama dijaka razkrila, da sinov sošolec hrani zbirko digitalno “slečenih” posnetkov deklet, izdelanih z umetno inteligenco. Storilec sramotno razkazuje te fotografije sošolcem brez občutka krivde. Ko so ga soočili z obtožbami, jih je zanikal, saj fizičnih dokazov na njegovem telefonu niso našli, šola pa nima pooblastil za globlji poseg v zasebno napravo. Mama pravi: “Zaradi aplikacij smo vsi goli pred svetom, tudi če nismo zares.”
Virtualni prostor kot blažilnik vesti
Medtem ko so protokoli za fizično nasilje jasni, je digitalno slačenje kompleksnejše. Tina Rezar, podpredsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, pravi, da je odsotnost empatije največja težava. “Otroci digitalne zlorabe dojemajo kot šalo brez polnega zavedanja posledic,” opozarja. Virtualni prostor deluje kot blažilnik vesti – storilec ne vidi žrtve trpeti, zato dejanje ne šteje kot nasilje.
Šolski sistem težko sledi hitremu širjenju novih aplikacij za poniževanje. Čeprav protokoli obstajajo, se svetovalni delavci pogosto zanašajo na lastno presojo. Oče dijakinje opozarja, da je dojemanje golote med mladimi zastrašujoče tolerantno. “Golota je postala vsakdanja, otroci pa zastrašujoče tolerantni,” pravi. Meja med zasebnim in javnim izginja, kar vpliva na občutek za nedotakljivost telesa.
Kje se začne kazenska odgovornost?
Dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani opozarja, da slovenska zakonodaja kaznuje tudi izdelavo realistično ponarejenih podob. Kazniva je tako izdelava kot posest takšnega gradiva. Završnik poudarja, da je zloraba osebnih podatkov, kot je obraz, tudi pravno vprašanje. V praksi pa je dokazovanje posledic in stiske žrtve ključno v odškodninskih postopkih.
Starši izpostavljajo vpliv platform, kot je OnlyFans, ki jih dekleta vidijo kot preprost način za zaslužek. Ko najstniki opazujejo svet, kjer se intimnost prodaja za naročnino, digitalno slačenje sošolke postane manj sporno. Starši in sogovorniki opozarjajo na vplivneže ter družbeno toleranco hiperseksualizacije v oglaševanju, kar vodi do popačenih družbenih vrednot.
Umetna inteligenca bo postajala vse bolj zmogljiva in dostopna. Izziv za šolski sistem in starše je vzgoja generacije, ki razume resničnost digitalnega nasilja. Tina Rezar poudarja potrebo po uvedbi “digitalne etike” – razvijanju empatije v prostorih, kjer sogovornika ne vidimo v oči. Starši morajo prijavljati nasilje, organizacije pa ponujajo orodja za odstranjevanje vsebin in varne točke za otroke v stiski.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
