Vsako leto 20. novembra obeležujemo svetovni dan otrok, dan, ki je namenjen promociji in praznovanju otrokovih pravic. Ta datum je izbran v spomin na leto 1959, ko je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah, in leto 1989, ko je bila sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah. Združeni narodi opredeljujejo otroke kot osebe, mlajše od 18 let. Namen tega dne je spodbuditi razprave o tem, kako ustvariti boljšo prihodnost za otroke.
Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji živelo 376.735 otrok, starih od 0 do 17 let. Od tega je bilo 194.175 dečkov in 182.560 deklic, kar predstavlja 18% celotnega prebivalstva. To je precej manj kot v letu osamosvojitve, ko so otroci predstavljali četrtino prebivalstva. Slovenija se s tem deležem uvršča v povprečje Evropske unije. Največji delež otrok je na Irskem (23%), sledita Francija in Švedska (21%), medtem ko je najmanjši na Malti in v Italiji (15%).
Najpogostejša imena otrok v Sloveniji
Med najpogostejšimi imeni dečkov v začetku letošnjega leta so Luka, Nik in Filip. Pri deklicah so najbolj priljubljena imena Eva, Ema in Zala.
Dostop do osnovnih dobrin
V Sloveniji je v večini gospodinjstev, kjer živijo otroci do 15. leta starosti, dostop do osnovnih dobrin zelo dober. Skoraj v vseh teh gospodinjstvih so otrokom na voljo sadje, zelenjava in mesni ali vegetarijanski obroki vsaj enkrat dnevno (99%). Prav tako so v enakem deležu dostopne igrače in igre za notranjo uporabo ter oprema za zunanje aktivnosti, kot so kolesa in rolerji (98%). Nova oblačila za otroke si lahko privošči 97% gospodinjstev, dva para čevljev pa 99%.
Prostočasne dejavnosti in izleti
Večina gospodinjstev (97%) omogoča otrokom udeležbo na šolskih izletih in plačljivih šolskih aktivnostih ter jim zagotavlja primeren prostor za učenje. Manj gospodinjstev (72%) pa otrokom omogoča obiskovanje plačljivih prostočasnih dejavnosti. Poleg tega je 94% gospodinjstev omogočilo otrokom vsaj teden dni počitnic zunaj doma, v 91% pa so otroci lahko povabili prijatelje na igro in prigrizek.
Zdravstveno stanje otrok
Starši ali skrbniki v Sloveniji ocenjujejo zdravje večine otrok kot zelo dobro (71%) ali dobro (25%). Staršev, ki bi zdravje svojih otrok ocenili kot slabo, skoraj ni. Tudi v drugih članicah EU je ocena zdravstvenega stanja otrok pozitivna, najvišje ocene prihajajo iz Grčije, Cipra in Hrvaške. Slovenija se uvršča med države, kjer starši visoko ocenjujejo zdravje svojih otrok.
Tveganje socialne izključenosti
Stopnja tveganja socialne izključenosti vključuje delež otrok, ki živijo v gospodinjstvih z dohodki pod pragom revščine ali so materialno in socialno prikrajšani. V EU je lani temu tveganju izpostavljenih več kot 19 milijonov otrok, kar predstavlja 24% vseh otrok. Najvišje stopnje so zabeležene v Bolgariji in Španiji. Slovenija ima med članicami EU najmanjši delež otrok, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, in sicer 12%.
Vir: SURS
Spletno uredništvo
