Slovensko vinogradništvo je na robu katastrofe, saj grozi izguba statusa vinske države. Nedavna neurja in širjenje zlate trsne rumenice so povzročili izjemno škodo. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) si je ogledal prizadeta območja v ljutomersko-ormoških in Slovenskih goricah, kjer je stanje resnično skrb vzbujajoče. Obisk je bil namenjen oceni škode in načrtovanju nujnih ukrepov za omejitev bolezni.
Na Svetinjah in Rotmanu pri zidanici Malek so predstavniki KGZS, vključno z direktorjem Andrejem Reberniškom in predsednikom ptujske območne enote Denisem Hrgo, obiskali vinograde, kjer je zlata trsna rumenica že pustila svoj pečat. Po ogledu je predsednik KGZS izrazil zaskrbljenost in poudaril potrebo po takojšnjih ukrepih.
“Ogledali smo si resnično skrb vzbujajoče razmere, predvsem zaradi zlate trsne rumenice, ki se širi z ljutomersko-ormoškega območja na vse dele Slovenije. Če ne bomo ukrepali, bo bolezen še naprej ogrožala vinograde,” je dejal predsednik KGZS.
Uničujoči učinki na vinograde
Na domačiji Toplak v Juršincih je gospodar Marko Toplak poročal o skoraj popolni izgubi pridelka. Neurje 2. avgusta je povzročilo 80-odstotno škodo na treh hektarjih vinogradov, kar pomeni približno 30 tisoč evrov izpada. Toplak je opozoril, da bo pridelek naslednje leto zagotovo še manjši, saj je poškodovan tudi les trt.
“Škoda je 80-odstotna, kar pomeni približno 30 tisoč evrov izpada samo pri teh vinogradih. Naslednje leto pa bo pridelek zagotovo še za tretjino manjši, ker je poškodovan tudi les,” je dejal Toplak.
Podcenjena bolezen in opozorila strokovnjakov
Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je opozoril na nevarnost podcenjevanja bolezni. Okužene trte ostajajo v vinogradih, kar dolgoročno ogroža celotno vinogradniško proizvodnjo. Poleg tega so neurja s točo prizadela vsaj 200 hektarjev vinogradov na širšem območju Ptuja, kar še dodatno obremenjuje sektor.
“Kar me najbolj skrbi, je, da okužene trte še vedno ostajajo v vinogradih, čeprav bi morale biti nujno odstranjene. Sicer bomo dolgoročno izgubili bitko z rumenico,” je poudaril Rebernišek.
Potrebni ukrepi in prihodnji koraki
Predsednik KGZS je poudaril nujnost sistemskih ukrepov, vključno s strožjim nadzorom nad izvajanjem širjenja zlate trsne rumenice. Posebno pozornost bo treba nameniti zapuščenim vinogradom, ki so glavno leglo okužb. Med predlaganimi ukrepi je tudi registracija učinkovitih sredstev proti ameriškemu škržatu, ki prenaša bolezen.
Kljub izjemni škodi, povzročeni z neurji in sušami, so v KGZS napovedali, da bodo prek javne službe kmetijskega svetovanja popisali in ocenili škodo ter predlagali finančno pomoč vinogradnikom.
Predsednik KGZS je zaključil z zavezo, da bodo ministrstvu predlagali podaljšanje ukrepov za spodbujanje odstranjevanja obolelih rastlin, ki se sicer letos iztekajo.
Spletno uredništvo Toti Maribor
