Velika školjka leščur ali Pinna nobilis, nekoč razširjena po sredozemskem morskem dnu, se danes sooča s skorajšnjo izumrtjem. Skrivnostna morska epidemija je pomorila večino populacije, kar je povzročilo, da so znanstveniki iz vseh sredozemskih držav združili moči in posvetili 100 dni potapljanja ter 200 kilometrov obale iskanju preživelih osebkov. Rezultati so prinesli preselitev približno 50 odraslih osebkov v zaščitena morska območja.
Na sedežu Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v Piranu so predstavili rezultate projekta LIFE PINNA, ki je dokumentiran tudi v filmu. Ta projekt je simbolna bitka za rešitev vrste, ki jo ogrožata podnebna kriza in epidemija.
Temelji za preživetje velikega leščurja
Slovenski in italijanski biologi so postavili temelje za ohranitev velikega leščurja. Do leta 2016 je ta vrsta štela na tisoče primerkov, a zaradi kompleksne epidemije, ki je prizadela vrste, so danes opažanja potapljačev redka in dragocena. Prepoznavanje velikega leščurja otežuje vse večja prisotnost vrste Pinna rudis, podobne školjke, ki se širi po Sredozemskem morju zaradi globalnega segrevanja in migracij tujerodnih živali prek Sueškega prekopa.
Uspehi projekta v Sloveniji
Projekt je vključeval sodelovanje med Italijo in Slovenijo. V Sloveniji so na zbiralnikih ličink našli 81 mladih osebkov, od tega 57 na slovenski Obalno-kraški regiji. Poleg tega so v naravi našli še 36 živih primerkov. Pomembno vlogo pri pridobivanju podatkov je imela tudi javnost prek akcij občanske znanosti, kar je še posebej izpostavila dr. Valentina Pitacco iz Morske biološke postaje Piran NIB.
Napredki v gojenju in razmnoževanju
Raziskovalci so dosegli pomembne napredke z začasnim gojenjem leščurjev v ujetništvu, kar je omogočilo oploditev in razvoj ličink. Razvili so operativne protokole za vse faze od spremljanja do gojenja in ponovne uvedbe v naravo. Te metode so bile zasnovane za ponovitev v drugih okoljih.
Celostni pristop k reševanju leščurja
Projekt LIFE PINNA je razvil neinvazivne metode za vzorčenje genetskega materiala, kar je omogočilo prepoznavanje osebkov, odpornih proti okužbam. Vzpostavili so protokole za kontrolirano razmnoževanje v laboratoriju in optimizirali protokole za transport in presajanje živih primerkov na zaščitena območja. Projekt je vključeval tudi občanske znanosti za širjenje ozaveščenosti o problemu.
Pomen zaščite velikega leščurja
Izguba velikega leščurja bi imela resne posledice za ekosistem morskega dna in travnikov vrste Posidonia oceanica. Veliki leščur je ključen za nastanek kompleksnih ekosistemov, saj nudi zatočišče drugim vrstam in deluje kot močan biološki filter. Ocenjuje se, da odrasel primerek prefiltrira 3000 litrov vode dnevno.
Izidi in prihodnost vrste
Kot je pojasnila dr. Pitacco, so v Sredozemlju še vedno prisotne populacije leščurjev, vendar so omejene na lagune. Na slovenski obali je znanih le nekaj primerkov. Obnova populacije bi lahko trajala več let, saj gre za dolgoživo vrsto. Pomembno je spremljati in zaščititi še živeče populacije ter preprečiti škodo zaradi človeških dejavnosti.
Raziskave o vzrokih epidemije
Nove ugotovitve kažejo, da so v masovni pogin vpleteni različni patogeni. Haplosporidium pinnae je glavni vzrok smrti, a prispevajo tudi drugi paraziti. Nedavno odkriti virus Pinna nobilis picornavirus napada imunski sistem leščurja, kar povečuje njegovo ranljivost.
Projekt LIFE PINNA predstavlja ključni korak k rešitvi velikega leščurja pred izumrtjem in ponuja upanje za ohranitev te pomembne vrste v Sredozemlju.
Spletno uredništvo
