V Sloveniji se kmetje soočajo z izzivom izgube 1.400 hektarjev njivskih površin zaradi uvedbe varovalnih pasov ob vodotokih. Ti pasovi, kjer je dovoljeno le rastje trave, grmovja ali dreves, so vzpostavljeni na skupno 8.300 hektarjih kmetijskih zemljišč, kar vključuje tudi 6.461 hektarjev trajnih travnikov. Zaradi majhne površine njiv na prebivalca se Slovenija uvršča med države Evropske unije z najmanjšim obsegom njiv.
Varovalni pasovi ob vodotokih prvega in drugega reda prinašajo dodatne omejitve za kmete. Na teh območjih je prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev in gnojenje, omejen pa je tudi nabor rastlinja. Pasovi merijo tri metre od osuševalnih jarkov, pet metrov od vodotokov drugega reda in 15 metrov od vodotokov prvega reda. Kljub tem omejitvam, kmetje ne prejemajo dodatnih izplačil ali odškodnin za izgubljene površine, čeprav so upravičeni do polne subvencije za območje, ki vključuje varovalne pasove.
Različne perspektive in rešitve
Kmetje opozarjajo, da so te omejitve nerazumne. Vodja svetovalne službe, Peter Pribožič, predlaga odprtje razprave o širini vodnih pasov, saj meni, da se izgublja preveč površin. “Na tekoče vode ne vpliva le oddaljenost izvajanja kmetijskih praks od vodotoka, temveč tudi nagib zemljišč,” poudarja Pribožič. Milan Unuk, kmet in dolgoletni kmečki funkcionar, izraža nezadovoljstvo z obvezno oddaljenostjo od melioracijskih jarkov, tudi ko so prazni. “Po nepotrebnem izgubljamo zemljišča,” meni Unuk.
Primerjava z Avstrijo
Avstrijski pristop k varovalnim pasovom je za slovenske kmete zanimiv, saj imajo naši severni sosedje ožje pasove, kar omogoča bolj učinkovito rabo kmetijskih zemljišč. Ta primerjava odpira vprašanje, ali bi Slovenija lahko prilagodila svojo zakonodajo na podoben način, da bi zmanjšala izgubo kmetijskih površin.
Slovenski kmetje se torej soočajo s pomembnim izzivom, saj varovalni pasovi ob vodotokih vplivajo na njihovo sposobnost učinkovite uporabe kmetijskih zemljišč. Brez ustreznih kompenzacij in prilagoditev zakonodaje se kmetje še naprej borijo z izgubo dragocenih njiv.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
