Slovenija bo na zimskih olimpijskih igrah v Cortini in Milanu leta 2026 nastopila z 37 športniki, kar jo uvršča med manjše odprave v zgodovini samostojne države. Čeprav številke na prvi pogled ne delujejo impozantno, zgodovina slovenskega športa kaže, da uspehi na olimpijskih igrah niso nikoli bili neposredno sorazmerni z velikostjo ekipe.
Največjo odpravo je Slovenija imela leta 2018 v Pjongčangu, ko je nastopilo kar 71 športnikov, od tega 25 članov hokejske reprezentance. Za primerjavo – na prvih zimskih olimpijskih igrah po osamosvojitvi, leta 1992 v Albertvillu, je Slovenijo zastopalo 27 tekmovalcev. Cortina 2026 se tako umešča nekje vmes: manjša številčno, a raznolika po disciplinah in izkušnjah.
Raznolika ekipa u najštevilčnejšo biatlonsko
Slovenska odprava bo v Cortini zastopana v šestih športnih panogah, kar potrjuje strateško osredotočenost na discipline, v katerih ima Slovenija tradicijo, znanje in mednarodno konkurenčnost.
Najštevilčnejša bo biatlonska ekipa z devetimi tekmovalci, s čimer bo Slovenija izenačila svoj olimpijski rekord iz let 1998 in 2002. Med njimi so Polona Klemenčič, Anamarija Lampič, Lena Repinc, Manca Caserman, Jakov Fak, Miha Dovžan, Lovro Planko, Anton Vidmar in Matic Repnik. Prav biatlon v zadnjih letih velja za eno stabilnejših slovenskih panog, kjer se prepletajo izkušnje in nova generacija tekmovalcev.
V alpskem smučanju bo nastopilo osem športnikov, kar je sicer precej manj od rekordnih 17 iz Salt Lake Cityja leta 2002, a ekipa ostaja konkurenčna, zlasti v tehničnih disciplinah. Smučarski skoki in smučarski teki bosta imela po sedem predstavnikov – nekoliko manj od rekordnih devetih.
V deskanju na snegu bodo nastopili štirje športniki, v nordijski kombinaciji pa dva, kar odraža realno stanje bazena tekmovalcev, a tudi selektivnost pri izpolnjevanju olimpijskih norm.
Hokej na ledu, ki je v preteklosti močno napihnil velikost slovenske odprave (25 igralcev leta 2014 in 2018), tokrat ni del olimpijskega programa za Slovenijo, kar pomembno vpliva na skupno številko športnikov.
Smučarski skoki: slovenska paradna disciplina z absolutnima zvezdama sezone
Posebno težo ima v slovenski odpravi reprezentanca v smučarskih skokih, kjer Slovenija v Cortino ne odhaja zgolj kot udeleženka, temveč kot ena izmed osrednjih favoritinj za najvišja mesta. Čeprav bo v ekipi sedem skakalcev in skakalk – nekoliko manj od rekordnih devetih iz preteklih olimpijskih ciklov – je kakovost letošnje zasedbe izjemna.
V moški konkurenci Slovenijo vodi Domen Prevc, ki je v letošnji sezoni v izjemni formi. Trenutno je vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala, hkrati pa tudi zmagovalec novoletne turneje, kar ga postavlja v sam vrh svetovnega smučarskega skakanja. Njegova stabilnost, tehnična dovršenost in psihološka zrelost pomenijo, da bo na olimpijskih skakalnicah eden ključnih kandidatov za odličja.
Podoben, če ne celo še izrazitejši status ima Slovenija v ženski konkurenci. Nika Prevc je v tej sezoni najboljša skakalka sveta, lani pa je osvojila tudi veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu. Njeni nastopi so zaznamovani z izjemno konstantnostjo, kar je na olimpijskih igrah pogosto odločilna prednost. Slovenija bo tako v ženski konkurenci nastopila z jasno izraženimi medaljnimi ambicijami.
Smučarski skoki so tako eden najmočnejših adutov slovenske reprezentance v Cortini 2026. Redko se zgodi, da država na iste olimpijske igre pošlje vodilnega skakalca in vodilno skakalko svetovnega pokala, kar Slovenijo v tej disciplini postavlja v privilegiran in hkrati odgovoren položaj.
Velike sile in majhne ekipe: kontrasti olimpijskih iger
V izrazitem kontrastu s slovensko odpravo bodo Združene države Amerike na igre poslale kar 236 športnikov, kar bo njihova druga največja odprava v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Rekord so Američani postavili leta 2018, ko je v Pjongčangu nastopilo 241 njihovih tekmovalcev. Podobno velike ekipe bodo imele tudi tradicionalne zimskošportne velesile, kot so Nemčija, Avstrija, Norveška, Francija in Švica.
A zgodovina olimpijskih iger znova in znova dokazuje, da uspeh ni nujno povezan s številčnostjo odprave. Manjše države z jasno izraženimi nosilci lahko pogosto presenetijo, še posebej v disciplinah, kjer ima Slovenija dolgo tradicijo in vrhunsko strokovno podporo.
Kakovost pred kvantiteto
Slovenska strategija je že vrsto let jasna: manjša, specializirana odprava, usmerjena v discipline, kjer obstaja realna možnost vrhunskih uvrstitev. Prav ta pristop je Sloveniji v preteklosti prinesel nekatere največje olimpijske uspehe – pogosto proti bistveno večjim in številčnejšim reprezentancam.
Olimpijske igre v Cortini 2026 bodo tako nov preizkus slovenske učinkovitosti: koliko lahko država z omejenimi viri, a z močno športno identiteto, doseže na največjem zimskem športnem odru. Čeprav bo odprava manjša, ostajajo pričakovanja visoka – ne zaradi številk, temveč zaradi znanja, izkušenj in srčnosti, ki jo slovenski športniki tradicionalno prinašajo na olimpijske igre.
Spletno uredništvo Goriške novice
