Slovenija si je zadala ambiciozen cilj v sklopu akcijskega načrta za hitre železniške povezave v Evropski uniji, ki ga je Evropska komisija predstavila prejšnji teden. Nova proga visokih hitrosti, ki bo povezovala Ljubljano, Celje, Maribor in Šentilj z avstrijskim omrežjem v smeri Dunaja, naj bi bila zgrajena med letoma 2040 in 2050, so zapisali na infrastrukturnem ministrstvu.
Evropska komisija je pred kratkim predstavila načrt za izboljšanje železniške infrastrukture, ki omogoča hitrejša potovanja med evropskimi prestolnicami. Po tem načrtu bodo vlaki lahko dosegali hitrosti več kot 200 kilometrov na uro, kar bo znatno skrajšalo potovalne čase. Na primer, predvideno je, da se bo potovanje med Ljubljano in Dunajem skrajšalo s šestih na štiri ure in pol.
Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da so ti potovalni časi okvirni in temeljijo na podatkih, ki so bili zbrani aprila 2025. Ti podatki lahko doživijo spremembe zaradi posodobitev omrežja ali sprememb voznih redov. Zemljevid povezav vključuje relacijo Ljubljana–Dunaj, ki je del zavez Slovenije v skladu z uredbo o vseevropskem prometnem omrežju TEN-T.
Razvoj infrastrukture
Slovenija si prizadeva za vzpostavitev nove proge visokih hitrosti med Ljubljano, Celjem, Mariborom in Šentiljem, kar bo izboljšalo mobilnost znotraj države in povečalo privlačnost mednarodnega železniškega prometa. Ministrstvo poudarja, da bodo na tej relaciji potniški vlaki v prihodnosti dosegali hitrosti najmanj 160 kilometrov na uro, kar bo dodatno skrajšalo potovalne čase.
Pretekle in sedanje nadgradnje
V preteklih letih je bila izvedena vrsta nadgradenj na železniški progi Ljubljana–Maribor–Šentilj. Med njimi je uvedba sistema ETCS na relaciji Pragersko–Maribor–Šentilj in nadgradnja železniške proge, ki vključuje nov predor Pekel ter najdaljši železniški viadukt Pesnica. Izboljšave so bile izvedene tudi na železniškem vozlišču Pragersko in na progi Zidani Most–Celje.
Trenutno potekajo projekti, kot je uvedba daljinskega vodenja prometa na progi Zidani Most–Šentilj–državna meja ter ureditev zunajnivojskih dostopov na perone in ukinitev nivojskih križanj na progi med Ljubljano in Mariborom. Začelo se je tudi državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo proge med Ljubljano in Zidanim Mostom.
Prihodnji načrti in sodelovanje
V prihodnjem tednu bosta ministrica Alenka Bratušek in evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Cicikostas razpravljala o prihodnjih vlaganjih v nadgradnjo železniške infrastrukture. Ta bo na delovnem obisku v četrtek, kar kaže na nadaljnjo zavezanost Slovenije k izboljšanju svojih železniških povezav.
Spletno uredništvo Toti Maribor
