Evropski statistični urad Eurostat je na evropski dan varstva osebnih podatkov razkril zaskrbljujoče stanje digitalne varnosti v Sloveniji. Glede na poročilo za leto 2025, je Slovenija po deležu prebivalcev, ki aktivno ščitijo svoje osebne podatke, na repu Evropske unije. Le Romunija je še nekoliko slabša. Ta podatek kaže na potrebo po izboljšanju digitalne higiene in ozaveščenosti med slovenskimi uporabniki interneta.
Po podatkih Eurostata je v Evropski uniji 76,9 odstotka uporabnikov interneta sprejelo vsaj en ukrep za zaščito osebnih podatkov. V Sloveniji je ta delež precej nižji, saj znaša le 57,4 odstotka. Metodologija raziskave temelji na dejanskem vedenju v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem, kar pomeni, da se slovenska praksa ne ujema z evropskimi standardi zaščite podatkov. V Sloveniji je na dostop do svoje geografske lokacije pozorna le dobra tretjina uporabnikov.
Razkorak pri oglaševanju in geografskem sledenju
Slovenci se premalo zavedajo nevarnosti spletnega oglaševanja in sledenja. Medtem ko v Evropski uniji 58,8 odstotka uporabnikov zavrne rabo svojih podatkov za oglaševanje, je v Sloveniji ta delež le 38,6 odstotka. To pomeni, da so slovenski uporabniki bolj izpostavljeni profiliranju na podlagi svojih spletnih dejavnosti. Prav tako je Slovenija zaostaja pri omejevanju dostopa do geografske lokacije, saj le 35,7 odstotka uporabnikov omejuje deljenje teh podatkov, medtem ko je evropsko povprečje precej višje.
Slovenski uporabniki interneta pogosto zanemarjajo osnovne varnostne navade. Le 23,3 odstotka Slovencev preverja varnost spletnih strani pred vnosom občutljivih informacij, kar je precej manj od evropskega povprečja. To pomanjkanje digitalne higiene izkoriščajo spletni prevaranti, ki uporabnike zlahka zavedejo z lažnimi spletnimi stranmi. Odprti profili na družbenih omrežjih dodatno povečujejo tveganje za socialni inženiring in krajo identitete.
V Sloveniji prevladuje mentaliteta udobja in utrujenost od nenehnih zahtev po soglasju, kar vodi v hitro sprejemanje vseh nastavitev brez prilagoditev. Delež uporabnikov, ki so sprejeli zaščitne ukrepe, se je med letoma 2023 in 2025 le rahlo povečal. V nasprotju s Slovenijo, so Finska, Nizozemska in Češka na vrhu lestvice, kar kaže, da je izboljšanje mogoče z večjo osveščenostjo in spremembo vsakodnevnih navad.
Kako izboljšati situacijo?
Rešitve za izboljšanje digitalne higiene niso kompleksne. Uporabniki lahko sprejmejo preproste ukrepe, kot so zavrnitev neobveznih piškotkov, omejitev dostopa do geografske lokacije na nujno potrebne aplikacije, zaščita profilov na družbenih omrežjih ter preverjanje varnosti spletnih strani pred vnosom občutljivih podatkov. Pomembno je, da se uporabniki zavedajo, da so njihovi podatki dragoceni in jih ustrezno zaščitijo.
Spletno uredništvo
