Slovenija: 56 naselij brez prebivalcev v demografskem izzivu

0

V Sloveniji, po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), obstaja 6.035 naselij, vendar jih je 56 brez enega samega prebivalca. Ti podatki, objavljeni za začetek letošnjega leta, kažejo, da v državi prebiva 2.130.850 ljudi, kar je 6.901 več kot lani. Povečanje števila prebivalcev je večinoma posledica selitev, saj število umrlih že dolgo presega število novorojenih.

Skoraj polovica slovenskih naselij ima manj kot 100 prebivalcev, kar kaže na razpršeno poseljenost države. Največ nenaseljenih območij se nahaja v občini Kočevje, ki je površinsko največja v Sloveniji, z 16 kraji brez prebivalcev. Ta občina ima sicer 15.555 prebivalcev. Sledi ji občina Kostel s 610 prebivalci, kjer je šest nenaseljenih krajev.

Urbanizacija in prazna naselja

Največ prebivalcev ima Ljubljana, slovenska prestolnica, s 300.354 prebivalci, sledita ji Maribor s 114.301 prebivalcem. V največjih dveh mestih živi več kot 18 odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije. Zaradi urbanizacije ostajajo številna manjša naselja prazna ali skoraj prazna.

Med naselji, ki imajo vsaj 30 prebivalcev, jih je sedem brez otrok, mlajših od 15 let. Največje takšno naselje so Kančevci v občini Moravske Toplice z 49 prebivalci. Nasprotno pa v treh naseljih z najmanj 30 prebivalci ni starejših od 65 let, največje med njimi je Gabrje pri Ilovi Gori z 44 prebivalci.

Skrajnosti v gostoti poselitve

Najgosteje naseljeno mestno naselje je Piran, kjer živi več kot 5.300 ljudi na kvadratni kilometer. Če bi bila celotna Slovenija tako gosto naseljena, bi morala imeti skoraj 108 milijonov prebivalcev. Na drugi strani so Podstenice v občini Dolenjske Toplice, kjer na kvadratni kilometer živi manj kot 0,06 prebivalca. Če bi bila celotna država tako redko poseljena, bi v Sloveniji živelo le okoli 1.200 ljudi.

Slovenija se sooča z zanimivimi demografskimi izzivi, kjer se urbanizacija in prazna naselja prepletajo. Število prebivalcev se sicer povečuje, a zaradi selitev, medtem ko naravni prirast ostaja negativen. Razumeti te trende je ključno za prihodnje načrtovanje razvoja slovenskih naselij.

 

Spletno uredništvo Naša Ljubljana