Ali ste se kdaj spraševali, kako so meseci v letu pridobili svoja imena? Imena mesecev so mešanica bogov, boginj, vladarjev in številk, oblikovana skozi stoletja. Čeprav izvirajo iz različnih kultur in časov, večina mesecev svojo končno obliko dolguje staremu rimskemu koledarju. Oglejmo si, kako se je razvila oblika, ki jo poznamo danes.
Gregorijanski koledar, ki ga danes uporabljamo, temelji na rimskem koledarju, ki naj bi ga okoli leta 753 pr. n. št. izumil Romul, prvi rimski kralj. Ta koledar je bil precej kompleksen in lunarni, vendar je imel enako število mesecev kot naš današnji koledar – dvanajst. Sprva pa je le deset mesecev imelo uradna imena, saj je zima veljala za “mrtvi” čas brez vojaških in vladnih aktivnosti. Imena so imeli le meseci od marca do decembra.
Od kod izvirajo imena mesecev?
Marec (Martius)
Marec je dobil ime po Marsu, rimskem bogu vojne, saj so po zimi v tem mesecu ponovno začeli vojne pohode.
Maj (Maius) in junij (Junius)
Maj in junij sta poimenovana po pomembnih boginjah: Maii, boginji rasti, in Juni, boginji zakonskih zvez in zdravja žensk.
April (Aprilis)
April izvira iz latinske besede aperio, kar pomeni “odpreti”. To se nanaša na cvetenje in prebujanje narave.
Ostali meseci so dobili imena glede na svoj položaj v koledarju. Na začetku so imeli številčna imena: peti mesec je bil Quintilis, šesti Sextilis, sedmi September, osmi Oktober, deveti November in deseti December. Januar in februar sta bila dodana na začetek leta, kar je omogočilo uradno poimenovanje vseh mesecev. Januar je poimenovan po Janusu, bogu začetkov, februar pa izvira iz Februa, starega festivala pomladnega čiščenja.
Julijanski koledar in reforme
Julij Cezar je reformiral rimski koledar z uvedbo prestopnih let, kar je pomenilo dodajanje dodatnega dne vsakih štiri leta (29. februar). To je omogočilo boljše usklajevanje koledarja s sončnim letom, ki traja 365,2425 dni. Po Cezarjevi smrti je bil mesec Quintilis preimenovan v julij v njegovo čast, Sextilis pa v avgust v čast cesarja Augusta. Zaradi teh sprememb so se imena mesecev odmaknila od njihovih prvotnih položajev v koledarju.
Gregorijanski koledar
Leta 1582 je papež Gregor XIII reformiral julijanski koledar, saj je precenil dolžino sončnega leta. Gregorijanski koledar je skrajšal leto na 365,2425 dni, s čimer je omogočil boljše usklajevanje z naravnimi cikli in preprostejše prilagoditve, kot so prestopna leta.
Poreklo imen mesecev
- Januar: Poimenovan po Janusu, bogu prehodov.
- Februar: Izvira iz februa, rituala čiščenja.
- Marec: Poimenovan po Marsu, bogu vojne.
- April: Izvira iz aperio, kar pomeni “odpreti”.
- Maj: Poimenovan po Maii, boginji rasti.
- Junij: Poimenovan po Juni, boginji zakonskih zvez.
- Julij: V čast Juliju Cezarju.
- Avgust: V čast cesarju Augustu.
- September: Iz latinske besede septem, “sedem”.
- Oktober: Iz latinske besede octo, “osem”.
- November: Iz latinske besede novem, “devet”.
- December: Iz latinske besede decem, “deset”.
Spletno uredništvo
