V zadnjem času se mnogi starši sprašujejo, ali je “priden” dojenček, ki ne išče veliko pozornosti, lahko prvi znak avtizma. Avtizem, razvojna nevrološka motnja, vpliva na posameznikovo razumevanje sveta, komunikacijo in vzpostavljanje odnosov. Dr. Jerneja Maček, vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Brezovica, v podkastu pojasnjuje, kako prepoznati zgodnje znake avtizma in zakaj je prepoznavanje te motnje danes pogostejše kot nekoč.
Avtizem je spekter motenj, kar pomeni, da se lahko kaže v zelo različnih oblikah. Nekateri posamezniki se soočajo z večjimi razvojnimi izzivi, medtem ko drugi delujejo visoko funkcionalno, imajo družine in uspešne kariere. Dr. Maček pojasnjuje, da je pomembno razumeti, kaj avtizem v resnici je, in kako lahko otroku pomagamo razviti njegove potenciale.
Zgodnji znaki avtizma
Prvi znaki avtizma se lahko pojavijo že zelo zgodaj, včasih celo okoli šestega meseca starosti. Dr. Maček izpostavlja, da nekateri otroci kažejo manj očesnega stika, socialnega nasmeha ali gestikulacije. Starši pogosto opisujejo otroka kot “nezahtevnega”, saj ne išče veliko pozornosti ali odziva. Otroci z avtizmom so lahko bolj pritegnjeni k predmetom ali vzorcem kot k ljudem. Pomemben pokazatelj je tudi pomanjkanje skupne pozornosti, ko otrok ne deli zanimanja ali veselja z odraslimi.
Diagnosticiranje avtizma
Čeprav se znaki lahko pokažejo zgodaj, večina otrok dobi diagnozo šele po tretjem letu starosti. Pri visoko funkcionalnih posameznikih se lahko težave pokažejo kasneje, pogosto ob vstopu v šolo. Dr. Maček poudarja, da so se nekateri primeri v preteklosti preprosto spregledali, danes pa znamo avtizem bolje prepoznati.
Osrednja značilnost avtizma je drugačen način razumevanja sveta. Posamezniki z avtizmom imajo lahko težave pri prepoznavanju lastnih in tujih čustev ter razumevanju perspektive drugih. Dr. Maček pojasnjuje, da teh socialnih veščin ne pridobijo spontano, ampak se jih morajo učiti, kar lahko vodi do nesporazumov in konfliktov v vsakdanjem življenju.
Prilagojena pomoč
Pri obravnavi avtizma ni enotnega pristopa. Vsak otrok je drugačen, zato mora biti pomoč prilagojena njegovim potrebam. V zgodnjem obdobju je ključno, da se otroku nudi podpora pri razvoju komunikacije, delovna terapija in prilagoditve okolja. Pomembno je tudi izobraževanje staršev, ki se pogosto soočajo z občutki krivde. Dr. Maček poudarja, da avtizem ni posledica vzgoje, ampak gre za preplet genetskih in okoljskih dejavnikov.
V obdobju mladostništva postanejo odnosi z vrstniki ključni. Mladostniki z avtizmom se pogosto soočajo z izključenostjo ali celo medvrstniškim nasiljem, kar lahko vodi v tesnobo in slabšo samopodobo. Dr. Maček opozarja, da lahko, če nimajo pozitivnih socialnih izkušenj, začnejo verjeti, da so vsi proti njim.
Rastoče število primerov avtizma
Po ocenah ima danes avtizem približno 1 od 31 otrok, kar predstavlja približno 3 odstotke populacije. Vzroki za porast so večplastni in vključujejo boljšo diagnostiko ter večjo ozaveščenost. V zadnjih letih se avtizem pogosteje prepoznava tudi pri dekletih, ki so bila v preteklosti pogosto spregledana.
Posamezniki z avtizmom imajo kljub izzivom pogosto številna močna področja, kot so izjemna kreativnost in inovativno razmišljanje. Dr. Maček poudarja, da je razumevanje, da vsak vidi svet skozi svoje oči, prvi korak v pravo smer.
Spletno uredništvo
