Hrvaški planinci, ki so preživeli tragični plaz v slovenskih Alpah, so za časnik Slobodna Dalmacija razkrili pretresljivo izkušnjo. V svoji čustveni izpovedi so poudarili, da želijo, da se sliši resnica o dogodku, ki je zahteval življenja treh njihovih prijateljev.
Skupina sedmih prijateljev se je odpravila na pohod na Triglav, a se je vrnilo le štiri. Preživeli so se vrnili domov strti in v solzah, odločeni, da delijo svojo zgodbo.
Želja po razkrivanju resnice
Medtem ko so se številne različice dogodkov pojavile v javnosti, vključno s trditvami, da so preživeli zaradi vremenskih razmer ostali v koči, medtem ko so se preostali trije odpravili proti avtomobilu, so preživeli iz prve roke opisali svojo izkušnjo. Pojavili so se številni komentarji o neizkušenosti in nepremišljenosti planincev, a preživeli želijo postaviti stvari na pravo mesto, predvsem zaradi njihovih družin in izkušenega alpinista Maria, ki jih je vedno opozarjal na previdnost.
“Prav zaradi njihovih družin želimo, da se sliši prava resnica. In zaradi našega Maria, izkušenega alpinista”
Planinci pojasnjujejo, da se je njihova pot začela v soboto zjutraj s parkirišča na Pokljuki. Po zajtrku v planinskem domu Vodnik so nadaljevali proti Triglavu, kjer so se odpočili v planinskem domu Planika. Po osvojitvi vrha so se vrnili v dom okoli 19.30 in se po večerji odpravili spat.
Usodna nedelja
V nedeljo zjutraj, okoli 7.30 ure, so ugotovili, da je zapadlo več snega, kot je bila napoved. Po posvetovanju z vodnico, ki jih je opozorila na slabe vremenske razmere, so se odločili izogniti določenemu delu poti. Sedem planincev je hodilo v koloni z razdaljo 15 do 20 metrov. Po pol ure hoje se je sprožil plaz, ki je tri planince odnesel v prepad, dvema pa je uspelo ostati na površju. Marijo Boko, izkušen vodnik, je vodil kolono, sledila mu je edina ženska, nato Tonći, brata Andrija in Roko, ki sta umrla, ter Bernard in Dubravko na koncu kolone.
“Nenadoma sem začutil plaz in se zakopal s palicami in nogami, čakajoč, da mine,” je dejal eden od preživelih.
Ko se je plaz končal, so začeli iskati ostale planince. Prvih 15 do 20 minut je bilo ključnih za njihovo iskanje. Kljub iskanju z rokami in palicami so ugotovili, da je plaz odnesel njihove prijatelje v brezno.
Bojevanje s plazovi
Preživeli so se skrili pod jelko in za skalo, edino zavetje, kjer so se počutili varne. Poklicali so pomoč na 112, a medtem so jih zasuli še trije plazovi. Prvi plaz je bil nenaden in močan, sledili so mu še trije. Pomoč je prispela po štirih urah, vendar zaradi slabega vremena ni bilo mogoče uporabiti helikopterja. Reševalci so morali priti peš, kar je še dodatno otežilo reševanje.
Eden izmed preživelih je ob prihodu reševalcev skoraj zdrsnil v brezno, vendar so ga pravočasno ujeli. Mesto, kjer so stali, je bilo izredno ozko, le 20 centimetrov široko, kar je dodatno ogrožalo njihova življenja. Slovenski reševalci so povedali, da v zadnjih tridesetih letih niso imeli težje operacije. Zaradi nevarnosti so iskanje prekinili. Našli so le enega od treh pogrešanih planincev, ki je bil mrtvega.
Zadnji del poti je bil dolg spust v dolino, kjer so preživeli preživeli v mrazu in mokroti. Pohvalili so reševalce in policiste, ki so pokazali izjemno prijaznost in profesionalnost. Kljub upanju, da bodo našli pogrešane prijatelje, se to ni zgodilo. Čas je terjal svoj davek, in preživeli bodo morali živeti s to izgubo. Njihova izpoved Slobodna Dalmacija končuje s spoznanjem, da bo bolečina ostala, čeprav jo lahko čas omili.
Spletno uredništvo
