Po Šutarjevem zakonu razglašeni tvegani območji v Ljubljani in Novem mestu, Furs zaostruje izterjave
Policija in Finančna uprava RS (Furs) v zadnjih mesecih krepita skupne aktivnosti, s katerimi odgovarjata na poslabšano varnostno situacijo in problem ponavljajočih se prometnih prekrškov. Na podlagi t. i. Šutarjevega zakona sta bili kot varnostno tvegani območji razglašeni območje v središču Ljubljane ter območje romskega naselja Brezje-Žabjak pri Novem mestu, hkrati pa Furs nadaljuje z odločnejšimi ukrepi na področju izterjave glob in zasega premoženja.
Dejavnosti sta na skupni novinarski konferenci predstavila generalni direktor policije Damjan Petrič in direktor Fursa Peter Grum, ki sta poudarila, da je glavni cilj ukrepov povečanje varnosti ter odprava občutka neenakosti pred zakonom.
Ponavljajoči se kršitelji brez uradnega premoženja
Po besedah direktorja Fursa se je tesnejše sodelovanje s policijo začelo že julija lani, ko so ugotovili, da obstoječi mehanizmi izterjave pri določenih posameznikih preprosto ne delujejo. Jedro problema so t. i. ponavljajoči se prekrškarji, ki uradno nimajo premoženja, na katerega bi bilo mogoče poseči.
»Vozila so pogosto pisana na druge osebe, hkrati pa so ti posamezniki izjemno dejavni pri kršitvah. Nekateri naredijo tudi po 50, 100 ali več prekrškov letno,« je pojasnil Grum in dodal, da ima največji prekrškar v državi trenutno v izvršbi kar 577 prekrškov.
Obstoječe alternative, kot so družbenokoristno delo ali nadomestni zapor, po njegovih besedah ne prinašajo želenih učinkov. Nadomestni zapor je namreč zakonsko omejen na največ 90 dni, kar pomeni poplačilo do največ 9.000 evrov, lani pa so sodiščem tak ukrep predlagali v kar 758 primerih.
Razglasitev varnostno tveganih območij
Generalni direktor policije Damjan Petrič je pojasnil, da bo policija na varnostno tveganem območju v Ljubljani, ki obsega del območja od Metelkove ulice proti železniški postaji, uvedla nadzor s tehničnimi sredstvi. Pred uvedbo ukrepa še urejajo podrobnosti glede obveščanja javnosti in varstva osebnih podatkov, saj je za to potrebna tudi presoja preiskovalnega sodnika.
Na območju romskega naselja Brezje-Žabjak pri Novem mestu pa so policisti že izvedli obsežno varnostno akcijo. Ustavili so več kot sto vozil, izvedli 13 alkotestov in izdali 18 plačilnih nalogov, kar po besedah Petriča potrjuje, da so nadzori potrebni in upravičeni.
Nova pooblastila in vstop v stanovanja
Petrič se je dotaknil tudi novih policijskih pooblastil, ki jih je prinesel Šutarjev zakon. Policija je v enem primeru že vstopila v stanovanje in opravila pregled, pri čemer so zasegli dve pištoli in pripadajoče strelivo.
»Poglavitni namen teh pregledov je takojšnji odvzem strelnega orožja. Občani se nimajo česa bati,« je zagotovil Petrič in poudaril, da gre za ciljno usmerjene ukrepe, namenjene izključno zagotavljanju varnosti.
Skupni nadzori in zasegi vozil
Pomemben nov element sodelovanja med policijo in Fursom so tudi skupni nadzori v prometu. Policija ustavlja vozila, Furs pa na kraju samem preverja morebitne dolgove voznikov. Če so ti izpolnjevali zakonske pogoje, so jim vozila zasegli – tudi v primerih, ko vozilo ni bilo v njihovi lasti.
Od novembra lani so na ta način zasegli že 44 vozil, devet dolžnikov pa je dolgove poravnalo kar na kraju samem. »Začetek te nove prakse je bil zelo dober. Skupne patrulje so pomembno prispevale k občutku varnosti in k zavedanju, da v tej državi za vse veljajo enaka pravila,« je ocenil Grum.
Izterjava iz socialne pomoči in zaseg nepojasnjenega premoženja
Šutarjev zakon je Fursu prinesel tudi možnost izterjave dolgov iz denarne socialne pomoči pri posameznikih, za katere je bil v zadnjih dveh letih vsaj trikrat vložen predlog za izvršbo. Od začetka januarja do 23. januarja so izdali 1.739 sklepov za 1.070 dolžnikov v skupnem znesku 511.000 evrov, od tega je bilo že izterjanih 126.000 evrov.
Grum je zavrnil očitke o diskriminaciji in poudaril, da Furs ne vodi podatkov o etnični pripadnosti ter da se sklepi izdajajo vsem, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, ne glede na kraj bivanja ali osebne okoliščine.
Zakon Fursu omogoča tudi začasen zaseg premoženja večje vrednosti, ki očitno presega prijavljene dohodke posameznika. Po zasegu mora Furs v 30 dneh začeti nadzor, celoten postopek pa zaključiti v šestih mesecih.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
