Parlament se pripravlja na ponovno glasovanje o zakonu o psihoterapevtski dejavnosti, ki je razdelil strokovno javnost in poslance. Zakon bo sprejet, če bo prejel podporo vsaj 46 poslancev. Čakalne dobe za psihoterapevtsko obravnavo otrok in mladostnikov so trenutno zelo dolge, kar povzroča dodatne pritiske na obstoječe vire.
Oktobra sprejeti zakon z 41 glasovi za in 4 proti, se je zaradi veta državnega sveta znova znašel na dnevnem redu. Kritiki opozarjajo na morebitne nevarnosti za varnost bolnikov, medtem ko podporniki poudarjajo nujnost dostopnosti psihoterapije za tiste v stiski.
Spuščanje standardov in vprašanje izobrazbe
Strokovne organizacije opozarjajo, da novi zakon znižuje standarde obravnave in omogoča delovanje posameznikom brez ustrezne izobrazbe ali pripravništva. Kritiki menijo, da zakon prinaša tvegane “ohlapne rešitve”. V državnem svetu so izrazili skrb, da bi lahko psihoterapevti brez prave izobrazbe delovali kot zdravstveni delavci, kar bi lahko ogrozilo varnost uporabnikov.
Predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Igor Muževič opozarja, da bi zakon vključil ljudi v vsakodnevnih življenjskih stiskah v čakalne vrste, kar bi zasedlo termine tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč. Članica razširjenega kolegija za psihiatrijo Karin Sernec pa dodaja, da zakon “strahotno posega v obstoječi sistem, ga ruši in znižuje strokovno, kakovostno in varno obravnavo bolnikov ter psihiatrizira celotno družbo”.
Predsednik razširjenega strokovnega kolegija za klinično psihologijo Tristan Rigler prav tako opozarja na nujnost sprememb zakona, da se zagotovi varnost bolnikov. Podobno mnenje deli nevrolog Dejan Georgiev, ki pravi, da predlog zakona uvaja nove zdravstvene delavce brez ustrezne izobrazbe in kliničnih izkušenj, kar ogroža vse bolnike, ne zgolj nevrološke. Vodja oddelka za psihoonkologijo na ljubljanskem onkološkem inštitutu Jana Knific poudarja, da je pri delu z bolniki z zahtevnimi zdravstvenimi težavami nujno celovito razumevanje človeka v kontekstu njegove bolezni.
Politične in strokovne delitve
Opozicijska stranka SDS zakona ne podpira, saj trdi, da vlada želi zgolj izpolniti koalicijske zaveze, namesto da bi področje psihoterapije uredila celovito in strokovno. Po njihovem mnenju predlog v sistem vnaša še večji kaos in zmedo ter dodatno razdvaja strokovno javnost. Poslanska skupina NSi ima pri glasovanju prosto presojo, kar pomeni, da bodo poslanci glasovali po svoji presoji. Na prvem glasovanju so bili poslanci razdeljeni – štirje so zakon podprli, štirje pa so se vzdržali. Podobno razpršen izid pričakujejo tudi ob ponovnem glasovanju.
Odgovor ministrstva za zdravje
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež odgovarja na pomisleke stroke, da bodo psihoterapevti po zakonu morali napotiti vsakega posameznika, katerega težave presegajo njihove kompetence, k ustreznemu specialistu. Poudarja, da psihoterapevti ne bodo posegali v delo kliničnih psihologov ali psihiatrov. Kordež pravi, da bodo psihoterapevti vključeni v zdravstveni sistem, podvrženi zdravstveni zakonodaji, nadzoru in zakonu o varovanju pacientovih pravic, kar zagotavlja varno obravnavo.
Predlog določa dve poti do poklica – akademsko in neakademsko – z okoli 3000 urami izobraževanja, od tega 1200 ur specializiranih vsebin. S tem naj bi novi psihoterapevti bili bolje usposobljeni kot številni samooklicani praktiki, ki delujejo danes.
Zagovorniki zakona
Na drugi strani zakon podpirajo predstavniki uporabnikov in nekaterih nevladnih organizacij. Za njih je to pomemben korak k izboljšanju dostopa, varnosti in regulacije psihoterapije. Po njihovem mnenju bo urejen sistem zagotovil jasne kriterije za psihoterapevte, nadzor delovanja ter zaščito ranljivih uporabnikov.
Tilen Recko iz Društva Altra, najstarejše nevladne organizacije s področja duševnega zdravja v Sloveniji, poudarja, da trenutno vlada kaos na področju duševnega zdravja, saj je psihoterapija pogosto nedostopna tistim, ki jo najbolj potrebujejo. “Če tega zakona ne bo, bo v Sloveniji še vedno vladal kaos že glede izbire tovrstne pomoči, zasebniki pa bodo še vedno lahko neomejeno služili,” pojasni Recko. Bojana Pustinek iz Civilne iniciative za zdrave odnose v šolah meni, da bi sprejem zakona lahko ključno izboljšal dostopnost psihoterapije za mladino, ki potrebuje pogovor in strokovno pomoč.
Svetovalka in uporabnica psihoterapije Barbka Špruk spodbuja poslance, naj podprejo dostopnost in brezplačno psihoterapijo, ter s tem prihodnost slovenskega duševnega zdravja.
Prihodnost psihoterapije v Sloveniji
Rezultat glasovanja bo ključen: zakon bo sprejet, če ga podpre vsaj 46 poslancev. Podporniki upajo, da bo odločitev omogočila širši dostop do psihoterapije za ranljive skupine, medtem ko nasprotniki opozarjajo na možna sistemska tveganja in poslabšanje varnosti bolnikov. Čakalne dobe za psihoterapevtsko obravnavo so pri otrocih in mladostnikih izjemno dolge, kar pomeni, da otrok na strokovno pomoč čaka skoraj dve leti.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
