Čeprav je v Sloveniji študij uradno brezplačen, študentje vse pogosteje opažajo, da temu ni tako. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU UL) je opozorila ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije na naraščajoče finančne obremenitve, s katerimi se srečujejo študenti. Kljub zakonski obljubi o brezplačnosti se skriti stroški nenehno kopičijo, kar kaže na sistemsko težavo.
Po raziskavi ŠOU UL je v študijskem letu 2023/24 kar 68 odstotkov študentov poročalo o dodatnih, pogosto neupravičenih stroških. Ti stroški se pojavljajo v dveh glavnih oblikah. Prva oblika so prispevki, ki jih univerza enotno zaračuna, kot so prispevki za IKT opremo, knjižnične članarine in pristojbine za dokumente. Druga oblika so stroški, ki jih določajo posamezne fakultete in so pogosto nepredvidljivi.
“Za študente je skupni učinek teh obveznih plačil pomembnejši od razlik med kategorijami: plačila so postala sestavni del študija, kar nasprotuje načelu brezplačnega visokega šolstva,” pravijo v ŠOU UL.
ŠOU UL opozarja, da številni obvezni stroški nimajo pravne podlage in niso ustrezno utemeljeni.
Velike razlike med fakultetami
Pregled cenikov Univerze v Ljubljani razkriva velike razlike med fakultetami. Medtem ko pravilniki opredeljujejo nekatere prispevke, kategorija “drugi prispevki” omogoča različne prakse. Nekatere fakultete zaračunavajo prispevek za slavnostne podelitve diplom, druge pa ne. Prav tako so razlike v zaračunavanju prispevkov za SMS obveščanje in tutorstvo.
Posebej izstopajo posebni prispevki, ki jih uvajajo posamezne fakultete. Na primer, Ekonomska fakulteta in Fakulteta za farmacijo zaračunavata 180 evrov za odpoved študentske izmenjave. Študenti Medicinske fakultete se soočajo z dodatnimi stroški za IKT in delovna oblačila, študenti Dentalne medicine pa plačujejo za zobozdravniški material. Študenti Geologije imajo visoke stroške za terenske vaje, kar predstavlja znatno breme.
Kam gre denar?
Manjkajo mehanizmi za presojo upravičenosti obveznih prispevkov. Kljub pravilnikom, ki zahtevajo kalkulacijo stroškov, študenti dvomijo o izvedbi in preverjanju teh izračunov.
“Trenutno ni neodvisnega nadzora ali evalvacije, ki bi potrdila, da so zbrani prispevki porabljeni namensko in da višina ustreza dejanskim materialnim stroškom,” opozarjajo v ŠOU UL.
Študentski predstavniki pogosto nimajo vseh potrebnih informacij za informirano soglasje, kar zmanjšuje transparentnost in zaupanje v upravičenost dajatev.
Študij mora biti brezplačen!
Dejstvo je, da študentje ne bi smeli plačevati za osnovne elemente študija, kot so laboratorijski material, delovna oblačila in terenske ekskurzije. Ti elementi so nujni za izvajanje akreditiranega programa in ne smejo biti dodatno zaračunani študentom. Fakultete in država morajo zagotoviti financiranje teh elementov.
Poziv UL in ministrstvu: “Vzpostaviti je treba red”
ŠOU UL poziva Univerzo v Ljubljani in ministrstvo k jasnemu ločevanju med prispevki in stroški, ki morajo biti brezplačni. Predlagajo tri ključne ukrepe:
- Vzpostavitev sistema/registra vseh prispevkov in stroškov po programih in članicah.
- Odprava neupravičenih stroškov študija.
- Zagotovitev dejanske brezplačnosti vseh obveznih delov študija.
ŠOU UL poudarja, da morajo biti vse finančne obremenitve, povezane z institucionalno potrebo za izvedbo študija, pokrite iz javnih sredstev. S tem lahko Slovenija potrdi zavezanost javno dostopnemu izobraževanju brez skritih stroškov.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
