Načrt upravljanja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je v fazi javne razprave prejel 62 različnih pobud in stališč. Te so prispevali 45 posamezniki, katerim so se pridružile strokovne institucije, lastniki in upravljavci zemljišč ter nevladne organizacije, so sporočili iz ljubljanske občine.
V procesu priprave načrta upravljanja parka je bilo sodelovanje različnih deležnikov ključnega pomena. Štiriinštirideset posameznikov je prispevalo različna stališča in predloge, kar kaže na visoko stopnjo angažiranosti prebivalcev Ljubljane v zadevah, ki zadevajo njihovo okolico.
Sodelovanje različnih skupin
Poleg posameznikov so pri pripravi osnutka načrta sodelovale tudi strokovne institucije, lastniki zemljišč in nevladne organizacije. Njihovo sodelovanje zagotavlja, da bo končni načrt upravljanja uravnotežen in bo upošteval različne interese in potrebe.
Pomen javne razprave
Javna razprava je pomemben element demokratičnega procesa, ki omogoča vključenost širše javnosti pri odločanju o pomembnih projektih. Vključitev različnih perspektiv omogoča bolj celostno in trajnostno reševanje izzivov, s katerimi se sooča Krajinski park Tivoli.
Odzivi in pričakovanja
Odzivi, ki so prispeli na osnutek načrta, odražajo širok spekter mnenj, od podpore nekaterim elementom načrta do kritik na račun potencialne komercializacije parka. Nekateri okoljevarstveniki so izrazili zaskrbljenost, da bi lahko načrt spodbujal komercialno rabo parka, kar bi lahko vplivalo na njegov naravni značaj.
Nadaljnji koraki
Kljub raznolikosti mnenj je cilj vseh vpletenih doseči kompromis, ki bo zagotovil ohranitev naravnih vrednot parka ob hkratnem omogočanju različnih dejavnosti za obiskovalce. Sodelovanje vseh deležnikov bo ključnega pomena za uspešno realizacijo načrta.
Z javno razpravo in sodelovanjem različnih skupin se oblikuje načrt, ki bo upošteval tako naravne kot družbene vidike parka, kar je ključno za njegovo trajnostno upravljanje v prihodnosti.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
