S pričetkom veljavnosti novega zakona o medijih danes postaja obvezno razkritje lastništva in virov financiranja medijev. Zakon prinaša tudi postopek za oceno medijske koncentracije in uvaja finančne sheme za podporo digitalizaciji tiskanih medijev ter krepitev digitalnih platform. Obravnava tudi uporabo umetne inteligence v medijih.
Skladno z novim zakonom bodo morali mediji razkriti informacije o svojih lastnikih in virih financiranja. Ta ukrep naj bi povečal transparentnost v medijskem prostoru in omogočil boljše razumevanje vpliva različnih interesnih skupin na medijske vsebine. Prav tako zakon vzpostavlja postopek za oceno medijske koncentracije, kar naj bi preprečilo prekomerno združevanje medijskih podjetij in omogočilo večjo raznolikost mnenj.
Podpora digitalizaciji in krepitev digitalnih medijev
Nova zakonodaja vključuje tudi finančne sheme za spodbujanje digitalizacije tiskanih medijev. To pomeni, da bodo tradicionalni tiskani mediji imeli več možnosti za prehod na digitalne formate, kar naj bi izboljšalo njihovo konkurenčnost in dostopnost. Prav tako se predvideva krepitev digitalnih medijev z usmerjanjem finančne podpore v razvoj in inovacije na tem področju.
Umetna inteligenca v medijih
Zakon se dotika tudi uporabe umetne inteligence (UI) v medijih. Predvideva vzpostavitev okvirjev za etično uporabo UI, kar vključuje skrb za zaščito zasebnosti uporabnikov in zagotavljanje, da UI rešitve ne privedejo do diskriminacije ali pristranskosti v novinarskih vsebinah.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo, Marko Rusjan, je poudaril, da bo novi zakon pomembno vplival na preglednost in raznolikost medijskega prostora.
Po njegovih besedah bo zakon pripomogel k večji transparentnosti in omogočil bolj pravične pogoje za vse medijske hiše, kar je ključno za dobro obveščenost javnosti.
Spletno uredništvo Toti Maribor
