Univerzitetna klinika Golnik in Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana sta z uvedbo stimulacije podjezičnega živca prinesla pomemben napredek v zdravljenje obstruktivne spalne apneje v Sloveniji. Prvotni uspeh je bil dosežen z vgradnjo prvih petih stimulatorjev. Ta inovativni pristop predstavlja pomemben korak v obravnavi bolnikov, pri katerih tradicionalne metode niso bile učinkovite ali sprejemljive.
Uvedba te metode temelji na dolgoletnem sodelovanju med Laboratorijem za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike Golnik in Kliničnim oddelkom za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana. Novembra lani so prvi bolniki v Sloveniji prejeli stimulatorje, kar je rezultat uspešnega sodelovanja dveh terciarnih zdravstvenih ustanov, ki ponujata potrebno strokovno in organizacijsko podporo za izvedbo te kompleksne terapije.
Kako deluje stimulacija podjezičnega živca?
Stimulacija podjezičnega živca je kirurška tehnika za zdravljenje obstruktivne spalne apneje, ki se kaže z glasnim smrčanjem, prekinitvami dihanja in slabim spanjem. Nezdravljena bolezen povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni in prometne nesreče. Pri tej metodi se bolniku vgradi stimulator v bližino živca, ki med spanjem z blago električno stimulacijo aktivira mišice jezika in preprečuje zaporo dihalnih poti. Bolnik sam vklopi stimulator pred spanjem z zunanjim krmilnikom.
“Pri tej metodi se bolniku v bližino podjezičnega živca vgradi stimulator, ki med spanjem z blago električno stimulacijo aktivira mišice jezika. S tem preprečuje zaporo zgornjih dihalnih poti, kar je glavni vzrok za nastanek obstruktivnih apnej. Bolnik pred spanjem sam vklopi stimulator z zunanjim krmilnikom,” je pojasnil maksilofacialni kirurg iz UKC Ljubljana asist. Luka Prodnik, dr. med. in dr. dent. med.
Kdo so primerni kandidati za novo metodo?
Metoda je namenjena bolnikom, mlajšim od 60 let, z indeksom telesne mase pod 35 kg/m2, brez pomembnih pridruženih bolezni in zmerno obstruktivno spalno apnejo, ki ne prenašajo terapije s CPAP-aparatom. Ustreznost za poseg določa multidisciplinarni konzilij strokovnjakov.
“Ocenjujemo, da je v Sloveniji približno 9.000 bolnikov s pretežno obstruktivno spalno apnejo zdravljenih s CPAP-terapijo, od tega so za stimulacijo podjezičnega živca primerni približno trije odstotki bolnikov. Spalni laboratorij Univerzitetne klinike Golnik je terciarni referenčni center za obravnavo bolnikov z motnjami dihanja v spanju, kjer opravimo potrebno diagnostiko, ugotavljamo potrebnost in primernost za zdravljenje, medtem ko ima Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana ustrezno kirurško znanje, izkušnje in infrastrukturo za varno in kakovostno vgradnjo stimulatorja,” je povedala pnevmologinja s Klinike Golnik asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec.
Omejitve in tveganja novega zdravljenja
Zdravljenje ni primerno za bolnike s centralno spalno apnejo, hipoventilacijskimi sindromi, pomembnimi živčno-mišičnimi boleznimi ali po obsežnih posegih na glavi in vratu. Možni so prehodni stranski učinki, kot so težave s požiranjem ali govorom, draženje jezika, blaga bolečina ali oteklina. V redkih primerih lahko pride do okužbe ali potrebe po dodatnem posegu. Po operaciji sledi obdobje celjenja in postopna aktivacija stimulatorja ter prilagajanje nastavitev in dolgoročno spremljanje bolnikov.
Spletno uredništvo
