Italijanska vlada je danes sprejela nova merila za določitev statusa gorskih občin, kar je povzročilo veliko neodobravanja med slovensko narodno skupnostjo. V Furlaniji – Julijski krajini bo status izgubilo 32 občin, med njimi tudi tiste, kjer živi slovensko prebivalstvo: Zgonik, Devin-Nabrežina, Števerjan, Doberdob in Sovodnje. Predhodni seznam, pripravljen na podlagi teh meril, je že pokazal, da bi na Goriškem vseh 13 občin lahko izgubilo svoj status gorske občine, medtem ko bi ga na Tržaškem ohranila le repentabrska občina. Na Videmskem pa naj bi status izgubile občine Artegna, Čedad, Magnano in Riviera, Povoletto, Prapotno in Špeter, poroča Primorski dnevnik.
Nova merila, ki jih je potrdila uredba ministra za regionalne zadeve Roberta Calderolija, so že pred tem razburila slovensko narodno skupnost. Predstavniki te skupnosti so izpostavili, da bo izguba statusa gorske občine privedla do zmanjšanja namenskih sredstev in davčnih olajšav, kar bi lahko negativno vplivalo na gospodarski, socialni in predvsem šolski sistem v teh območjih, saj obstaja možnost zapiranja šol.
Nevarnost nazadovanja razvoja
Slovenska komponenta Demokratske stranke (DS) je izrazila zaskrbljenost, da bi se dolgoročno poslabšal razvoj teh območij. Izkušnje iz drugih dežel kažejo na
“nevarnost nazadovanja na področjih socialne varnosti, šolstva, gospodarstva in kmetijstva”
, saj izguba statusa gorske občine pomeni
“izgubo dostopa do razpisov in namenskih sredstev”
. Zavzemajo se, da bi morali kriteriji upoštevati širše družbene, gospodarske in kulturne dejavnike, predvsem posebnosti obmejnih območij, kjer prebiva slovenska manjšina. Od dežele FJK pričakujejo jasno in odločno stališče.
Stranka Slovencev v Italiji, Slovenska skupnost (SSk), deli podobno mnenje. Izpostavljajo, da bi reforma lahko v mnogih pogledih negativno vplivala na razvojno politiko občin. Predstavniki slovenske manjšine ne smejo dovoliti,
“da ne bi bili vključeni v postopek usklajevanja oziroma, da si ne bi izborili možnosti predstaviti potrebe našega naselitvenega prostora, ki ima svoje posebnosti tudi na podlagi zaščitnega zakona,”
so poudarili.
Ogrožene manjše kmetije
Tajnik Kmečke zveze Erik Masten opozarja, da izguba statusa gorske občine predstavlja udarec za manjše kmetije in
“izgubo nekaterih davčnih olajšav, tudi na področju vplačevanja prispevkov za socialno varnost, milejših pogojev za status kmeta in manjših administrativnih obremenitev.”
Župan Števerjana Marjan Drufovka je napovedal, da se bodo predstavniki izključenih občin danes v Vidmu srečali z deželnimi predstavniki Nacionalnega združenja italijanskih občin (ANCI), da bi skupaj preučili nadaljnje korake.
Nova merila za razvrščanje občin
V uredbi, ki jo je danes sprejela vlada v Rimu, je minister Calderoli določil tri kriterije za novo razvrščanje občin med gorske. Občina izpolnjuje pogoje za uvrstitev, če ima najmanj 25 odstotkov površine nad 600 metri nadmorske višine in hkrati najmanj 30 odstotkov ozemlja z naklonom, enakim ali večjim od 20 odstotkov. Drugo merilo je, da povprečna nadmorska višina občine presega 500 metrov. Izjemoma se lahko med gorske prištevajo tudi občine z nižjo povprečno nadmorsko višino, kadar so v celoti obdane z občinami, ki že izpolnjujejo vsaj enega od dveh navedenih kriterijev.
Ta odločitev je povzročila veliko polemik in negotovosti med slovensko narodno skupnostjo, ki se bo morala zdaj soočiti z izzivi, ki jih prinaša izguba statusa gorskih občin.
Spletno uredništvo Goriške novice
