Na svetovni dan hrane sta organizacija Umanotera in Zveza potrošnikov Slovenije združili moči v prizadevanju za zdrav, trajnosten in pravičen prehranski sistem, ki bi deloval znotraj planetarnih omejitev. Pozivata k nujnim sistemskim ukrepom za odgovorno oglaševanje hrane, ki bi bilo v skladu z nacionalnimi javnozdravstvenimi in okoljskimi cilji.
Svetovni sistem oskrbe s hrano je eden glavnih dejavnikov, ki presegajo planetarne meje, saj je največji porabnik in onesnaževalec vode, močno prispeva k izgubi narave in zmanjševanju biotske raznovrstnosti ter je odgovoren za tretjino antropogenih emisij toplogrednih plinov, je opozorila vodja projektov Umanotere, Renata Karba, na posvetu “Oglaševanje na žaru” v Ljubljani.
Prehod v trajnostno prehrano
“Brez prehoda v trajnostno pridelavo in potrošnjo hrane ne moremo preprečiti katastrofalnih podnebnih sprememb in ohraniti stabilnih pogojev za življenje na planetu,” je za 24ur.com izpostavila Karba.
Dodala je, da trenutni prehranski sistem poglablja zdravstvene krize in povečuje družbene neenakosti. Po njenih besedah 800 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi pomanjkanja hrane, medtem ko prebivalci gospodarsko razvitih držav, vključno s Slovenijo, uživajo preveč nezdrave hrane in večji delež hrane živalskega izvora ter visoko procesirane hrane. To vodi do izjemnih družbenih stroškov.
Ekstremni stroški za zdravstvo
V Sloveniji posledice nezdrave prehrane letno stanejo približno pet milijard ameriških dolarjev (4,3 milijarde evrov), kar predstavlja osem odstotkov bruto domačega proizvoda. To dodatno obremenjuje zdravstveni sistem, ki je blizu kolapsa. Ključna rešitev za to težavo je sprememba prehranskih navad, kjer bi se preusmerili k raznoliki polnovredni rastlinski hrani, ki v primerjavi s hrano živalskega izvora povzroča manjše emisije toplogrednih plinov, manjšo porabo kmetijskih zemljišč in vode ter ima manjše negativne vplive na zdravje.
Poudarek na rastlinski prehrani
“Vse sodobne evropske prehranske smernice, vključno s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, poudarjajo zdravstvene koristi povečanega vnosa zelenjave, sadja, stročnic in polnovrednih žit ter zmanjšanja potrošnje mesa,” je še dodala Karba.
Oglaševanje ima ključno vlogo pri oblikovanju prehranskih navad in zato je nesprejemljivo, da se še vedno podpira oglaševanje hrane, ki je škodljiva za zdravje ljudi in okolje, tudi z javnimi sredstvi. Letos je v okviru javne promocije kmetijskih in živilskih proizvodov predvidenih 958.200 evrov za meso in mleko ter 150.000 evrov za oglaševanje sadja, medtem ko za zelenjavo ni predvidenih sredstev.
Mednarodni ukrepi in dobre prakse
Nicola Wilks iz mreže Adfree Cities je osvetlila pomen omejevanja škodljivega oglaševanja hrane na zdravje, okolje, podnebje, skupnosti in lokalno gospodarstvo. Predstavila je konkretne ukrepe in dobre prakse iz evropskih mest, ki skušajo omejiti škodljivo oglaševanje hrane. Kot je poudarila, večje korporacije z oglaševanjem ustvarjajo umetne potrebe po izdelkih, ki jih ljudje ne potrebujejo.
Slovensko kmetijstvo in zmanjšanje izpustov
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Jože Podgoršek, je izpostavil, da zbornica spremlja promocijo prehranskih izdelkov.
“Strinjamo se, da načini oglaševanja škodljive hrane niso primerni, še posebej, ko govorimo o t.i. ‘junk hrani’, torej hitri hrani, ki temelji predvsem na uvoženi hrani,” je dejal.
Opozoril je, da slovensko kmetijstvo ni enako kot predstavitve na posvetu, saj je večina slovenskih kmetij manjših, z bistveno manjšim okoljskim odtisom.
Po njegovih besedah kmetijstvo v Sloveniji prispeva le 11 odstotkov k izpustu toplogrednih plinov, kar dokazuje nedavno objavljeno podnebno poročilo.
“Slovensko kmetijstvo je v zadnjih 30 letih že naredilo velike korake k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, predvsem v živinoreji,” je poudaril Podgoršek.
Spletno uredništvo
