Migracije in nadzor državne meje bodo tudi pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami ena izmed osrednjih političnih tem. Gre za temo, ki navadno ustreza predvsem politični desnici, a kot je razvidno iz uradnih podatkov o številu nedovoljenih vstopov v državo, ta tokrat ne bo imela lahkega dela pri prepričevanju volivk in volivcev, da je aktualna vlada na tem področju neuspešna.
Uradne številke namreč kažejo, da se je število nedovoljenih vstopov v Slovenijo v zadnjem obdobju izrazito zmanjšalo. Predsednik vlade Robert Golob je na zadnji redni seji državnega zbora v tem mandatu, v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča, poudaril, da je občuten padec nedovoljenih prehodov neposreden rezultat dela aktualne vlade. Kako trdne so te navedbe?
Statistika policije: od porasta do izrazitega padca
Podatki policije potrjujejo, da je bilo število nedovoljenih vstopov v državo v letu 2025 bistveno nižje kot v preteklih letih. Če pod drobnogled vzamemo celoten mandat aktualne vlade, je policija leta 2022 – takrat je Robert Golob sredi leta prevzel vodenje vlade od Janeza Janše – zabeležila 32.024 nedovoljenih vstopov v državo.
V naslednjih dveh letih je število najprej močno naraslo. Leta 2023 je policija zabeležila 60.595 nedovoljenih vstopov, leto pozneje pa 46.192. Temu je sledil izrazit preobrat: lani se je število nedovoljenih vstopov znižalo na 28.200, kar predstavlja najnižjo raven v zadnjih letih.
Kot je poudaril predsednik vlade Robert Golob, naraščajočega števila nedovoljenih prehodov meje v obdobju po pandemiji covida vlada ni nikdar zanikala, so pa zato sprejeli ukrepe za učinkovitejše upravljanje z migracijami, vključno s ponovno vzpostavitvijo strogega nadzora nad državno mejo. Izpostavil je tudi spremembo pri skupnem evropskem pristopu k upravljanju migracij, saj po njegovem prepričanju gre za izziv, ki ga nobena država ne zmore ustrezno rešiti sama. Rezultat, poudarja, je drastičen padec števila nedovoljenih prehodov meje.
»Pa nimamo več ne žice na meji, ne panelov. Nihče se ne utaplja v naših rekah. Noben otrok iz Sirije ali Turčije ni primoran pozimi čez naraslo reko in izgubiti življenje, ker vsa življenja štejejo. In smo varni. Slovenija je po vseh mednarodnih primerjavah med najvarnejšimi državami v Evropi in celo na svetu in tako bo tudi ostalo,« je še dejal Golob.
Razprava o stroških in pojasnila vlade
Poslanec SDS Mahnič je v svojem vprašanju predsedniku vlade izpostavil tudi domnevno visoko porabo sredstev za oskrbo migrantov. Navedel je, da naj bi Urad za oskrbo in integracijo migrantov od leta 2017 porabil 216 milijonov evrov, pri čemer je večino porabe pripisal obdobju aktualne vlade.
Predsednik vlade je v odgovoru poudaril, da so takšne interpretacije zavajajoče. Urad se namreč ne ukvarja z nedovoljenimi migranti, temveč z osebami, obravnavanimi po Zakonu o mednarodni zaščiti, Zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb in Zakonu o tujcih.
Po javno dostopnih podatkih je poraba urada v obdobju od leta 2018 do leta 2025 za prosilce za mednarodno zaščito in osebe s priznano mednarodno zaščito znašala 53,5 milijona evrov. Največji del sredstev – 122,7 milijona evrov – je bil med letoma 2022 in 2025 namenjen prosilcem za začasno zaščito in osebam s priznano začasno zaščito iz Ukrajine.
Zakon, ki to omogoča, je bil aktiviran še v času prejšnje vlade, hkrati pa so se takrat začeli izrazito povečevati tudi stroški. Ob tem velja poudariti, da vir financiranja ne predstavlja zgolj integralni državni proračun, temveč tudi evropska sredstva.
Spletno uredništvo
