Prehod na poletni čas, ki smo ga letos izvedli zadnjo nedeljo v marcu, prinaša spremembe, ki lahko vplivajo na naše počutje. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje, da preživimo čim več časa na dnevni svetlobi in izberemo ustrezne tehnike sproščanja pred spanjem. Če se po premiku ure počutite utrujeni, lahko kratki dremeži do 20 minut zgodaj popoldne pomagajo pri ohranjanju budnosti.
Prav tako je priporočljivo upoštevati deset nasvetov za zdravo spanje odraslih.
Razprave o smiselnosti poletnega časa
Poletni čas je bil prvotno uveden zaradi varčevanja z energijo, vendar so v zadnjih letih razprave o njegovi smiselnosti postale pogostejše. Prihranki energije niso več tako pomembni, kot so bili. V Sloveniji urine kazalce premikamo od leta 1983, od leta 2006 pa jih vsako zadnjo nedeljo v marcu premaknemo za eno uro naprej in vsako zadnjo nedeljo v oktobru za eno uro nazaj.
Prvi premik ure so izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, z namenom zmanjšanja porabe energentov in boljšega izkoristka dnevne svetlobe. Ukrep naj bi prispeval k zmanjšanju prometnih nesreč, kriminala in pozitivnim učinkom na gospodarstvo. Kljub temu ima ukrep nasprotnike, ki opozarjajo na negativne vplive na zdravje.
Prizadevanja za ukinitev premikanja ure
Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure že za leto 2021, vendar je odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, prepustila državam članicam. Leta 2018 je javno posvetovanje na ravni EU, v katerem je sodelovalo 4,6 milijona evropskih državljanov, pokazalo, da kar 84 odstotkov udeležencev podpira ukinitev premikanja ure. Tudi slovenska vlada je novembra 2018 podprla predlog.
Evropska komisija je v uradnem listu EU objavila časovni razpored poletnega časa do leta 2026. V mnogih delih sveta kazalcev ne premikajo, kjer pa to počnejo, tega ne storijo nujno na isti dan. Na zimski čas se bomo vrnili zadnjo nedeljo v oktobru.
Spletno uredništvo Goriške novice
