V slovenskem zdravstvenem sistemu se soočamo z alarmantnim problemom nasilja na delovnem mestu. Raziskava je pokazala, da kar 86 odstotkov zaposlenih v zdravstveni in babiški negi doživlja nasilje, a le manjši del teh primerov pride do policije.
Anketiranci pogosto obvestijo svoje nadrejene, prijave organom pregona pa ostajajo redke. To je potrdil tudi Gorazd Jesenek iz uprave kriminalistične policije, ki poudarja, da je nasilje nad medicinskim osebjem pogosto, vendar večinoma neprijavljeno.
Rezultati Raziskave: Odskočna Deska za Ukrepanje
Raziskava o odnosih na delovnem mestu 2025, ki sta jo izvedli Sonja Robnik in Maja Šikić Pogačar, je pokazala zaskrbljujoče številke. Med 1575 sodelujočimi anketiranci jih je 1090 anketo izpolnilo v celoti. Rezultati so pokazali, da je 86 odstotkov zaposlenih v zdravstveni in babiški negi že doživelo nasilje tretje osebe, pri čemer je 72 odstotkov doživelo verbalno nasilje, 25 odstotkov uničevanje predmetov, 15 odstotkov pa fizično nasilje.
Večina žrtev (60 odstotkov) se obrne na nadrejene, 57 odstotkov se zaupa sodelavcem, le 23 odstotkov pa se sooči z nasilneži. Le 14 odstotkov anketirancev poišče pomoč varnostnih služb ali policije, kar kaže na pomanjkanje zaupanja v te institucije.
Delodajalci in Njihova Vloga pri Reševanju Problema
Delodajalci igrajo ključno vlogo pri preprečevanju nasilja. Dobra polovica anketirancev je prepričana, da njihovi delodajalci zavzemajo ničelno toleranco do nasilja. 52 odstotkov zaposlenih meni, da delodajalci resno vlagajo v ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja, medtem ko več kot 20 odstotkov nasprotuje tej trditvi.
“Če želijo delodajalci sprejemati učinkovite ukrepe za preprečevanje in obravnavo različnih vrst nasilja, morajo spodbujati prijavljanje incidentov ter jih odgovorno obravnavati,” je poudarila Robnik.
Ranljivost Patronažnih Sester
Na okrogli mizi o varnosti patronažnih medicinskih sester je Monika Ažman izpostavila, da so slednje med najbolj ranljivimi. Pogosto se same srečujejo z uporabniki, ki imajo težave z drogami ali duševnim zdravjem. Ažman poudarja, da trenutni sistem zdravstvenega zavarovanja ne omogoča vedno ustrezne podpore, saj plača le eno izvajalko na eno aktivnost.
Gorazd Jesenek iz uprave kriminalistične policije poudarja, da primere nasilja nad medicinskimi sestrami obravnavajo pogosto, vendar je veliko nasilja še vedno neprijavljeno. Svetuje vsem, ki doživljajo nasilje, naj se obrnejo na policijo.
“Zavedati se morajo, da je vsako nedopustno ravnanje proti njim najmanj nemoralno, lahko pa tudi kaznivo,” je opozoril Jesenek.
Delodajalci in zaposleni v zdravstvu se morajo zavedati resnosti problema nasilja na delovnem mestu in sprejeti učinkovite ukrepe za zaščito vseh vpletenih.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
