V zgolj desetih dneh so najbogatejši ljudje na svetu porabili svoj ogljični proračun za celo leto, opozarja mednarodna organizacija Oxfam. To je že drugo leto zapored, ko je “dan onesnaževalcev” prišel 10. januarja. Oxfam poziva vlade po svetu, naj uvedejo strožje davke za največje onesnaževalce, vključno z davkom na luksuzne dobrine, kot so superjahte in zasebna letala. Namen tega ukrepa je zmanjšati emisije in preprečiti, da bi se globalna temperatura dvignila za več kot 1,5 stopinje Celzija.
Oxfamova analiza razkriva, da 1 % najbogatejših ljudi na svetu že v prvih desetih dneh novega leta doseže svoj ogljični proračun. Še bolj zaskrbljujoče je, da najbogatejših 0,01 % tega proračuna porabi že v 72 urah. Da bi dosegli cilje pariškega podnebnega dogovora, bi morali super bogati do leta 2030 zmanjšati svoje emisije za 97 %.
Neenakomerna obremenitev
Tisti, ki najmanj prispevajo k podnebni krizi – najrevnejše države in države s srednje visokim dohodkom – bodo utrpeli največje posledice. Do leta 2050 bi lahko gospodarske posledice v teh državah dosegle 38 bilijonov evrov. Ogljični odtis super bogatih s privatnimi letali in jahtami v enem tednu je primerljiv s celotnim življenjskim ogljičnim odtisom najrevnejših ljudi na svetu.
Vpliv najbogatejših
Najbogatejši ljudje in korporacije se ne soočajo samo z očitki o prekomerni uporabi zasebnih letal in jaht, ampak tudi z nesorazmerno močjo in vplivom. Številni med njimi vlagajo v industrije, ki najbolj onesnažujejo. Lani je na podnebni konferenci v Braziliji sodelovalo okoli 1600 lobistov iz naftnih družb, kar jim omogoča močan vpliv na oblikovanje politik in omilitev podnebnih ciljev.
Oxfamov poziv k ukrepanju
Nafkote Dabi iz Oxfama izpostavlja, da milijarderji povprečno vlagajo v podjetja, ki v ozračje izpustijo 1,9 milijona ton ogljikovega dioksida letno. Oxfam poziva vlade, naj z davki na prihodek in premoženje zmanjšajo ogljični odtis najbogatejših. Prav tako predlagajo kazenski davek na luksuzne dobrine z visokim ogljičnim odtisom.
Oxfam poudarja, da so potrebni nujni ukrepi za zmanjšanje emisij in doseganje ciljev pariškega podnebnega dogovora. Vključevanje najbogatejših v reševanje podnebne krize bi lahko pomembno prispevalo k trajnostni prihodnosti.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
