Položaj mladih na trgu dela se je v zadnjih letih bistveno spremenil. Čeprav večina prvih zaposlitev mladih poteka na podlagi pogodb za določen čas, in so njihove povprečne plače približno petino nižje od splošnega povprečja, imajo danes mladi na voljo več možnosti in se znajo bolje postaviti zase. Tako je poudarila Vesna Miloševič Zupančič iz e-Študentskega servisa.
Na posvetu v Ljubljani je Vesna Miloševič Zupančič uvodoma izpostavila, da je stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji med najnižjimi v Evropski uniji. Po podatkih Eurostata je bila marca stopnja brezposelnosti v EU povprečno 6,0-odstotna, medtem ko je v Sloveniji znašala le 3,1 odstotka, nižja je bila le na Češkem in Poljskem.
Miloševič Zupančičeva je nadalje pojasnila, da se je študentsko delo pri nas od leta 2015 bistveno spremenilo. Z uvedbo prispevkov je delo postalo dražje, a se od tega dela zdaj odvajajo prispevki za pokojninsko blagajno, kar je lani prineslo 82,5 milijona evrov. Študentsko delo se šteje v delovno dobo, uvedena pa je bila tudi minimalna študentska postavka, ki trenutno znaša 6,20 evra neto. Z zaostritvijo visokošolske zakonodaje je pridobitev statusa dijaka ali študenta postala težja, evidenca študentov in dijakov je zdaj bolj urejena, kar je zmanjšalo število fiktivnih vpisov. Posledično je obseg študentskega dela upadel za polovico. Nekoč so kandidati iskali delodajalce, danes pa je slika obrnjena, saj je za eno delo le do deset prijav, je dejala.
Povprečna plača mladih, starih med 15 in 29 let, je po podatkih državnega statističnega urada za 280 evrov oziroma 21 odstotkov nižja od splošne povprečne neto plače v Sloveniji. Mladi prve pogodbe o zaposlitvi v 73,3 odstotka primerov sklenejo za določen čas, najpogosteje pa se zaposlijo v predelovalnih dejavnostih (23 odstotkov) in gradbeništvu (18 odstotkov). Generacija Z, rojena med letoma 1995 in 2010, se razlikuje od predhodnih generacij, saj so bolj družbeno angažirani, se znajo postaviti zase in so bolj neposredni. Značilno je, da so lahko neodzivni, denimo se ne javijo na telefon, in ob nezadovoljstvu hitro zamenjajo delodajalca.
Pri izbiri dela mladi upoštevajo vrsto organizacije, vsebino in urnik dela, delovne pogoje ter socialni dialog, lokacijo dela, oblike sodelovanja in plačila, možnosti napredovanja in izobraževanja. Med njihovimi najpomembnejšimi pričakovanji so ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, prožne oblike dela in krajši delovnik. Glavni cilji projekta, ki traja od 1. februarja letos do 30. septembra 2026, so izvajanje programa usposabljanja za mladinske delavce s področja prekarnosti ter delavskih in socialnih pravic, informiranje mladih in organizacij v mladinskem sektorju o problemu prekarnosti ter vzpostavljanje nacionalnega podpornega okolja za mlade in mladinske delavce.
Investicija v vrednosti približno 750.000 evrov je sofinancirana s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Evropske unije.
Spletno uredništvo
