V Valvasorjevi knjižnici Krško je v četrtek potekala osrednja slovesnost ob Dnevu slovenskih splošnih knjižnic, ki letos poteka pod sloganom Zaupam knjižnici, so sporočili iz Ministrstva za kulturo. Zbrane je nagovorila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.
Letošnji praznik poudarja pomen knjižnic kot zaupanja vrednih javnih ustanov, ki omogočajo dostop do znanja, kulture, informacij ter raznovrstnih skupnostnih programov. Slovenske splošne knjižnice tvorijo eno najpomembnejših kulturnih infrastrukturnih mrež v državi: skupaj deluje 58 knjižnic, med njimi 10 območnih, 277 krajevnih enot in 13 bibliobusov. V knjižnice je včlanjena četrtina prebivalcev, več kot polovica pa njihove storitve uporablja občasno ali redno.
Ministrica dr. Vrečko je v nagovoru poudarila vlogo knjižnic kot dostopnih, vključujočih in zaupanja vrednih prostorov:
»Splošne knjižnice so ena najbolj prepoznavnih, dostopnih in zaupanja vrednih javnih institucij, ki jih imamo. […] Knjižnice ne ponujajo le knjig, temveč so prostor znanja, ustvarjalnosti, vključevanja, povezovanja in druženja. So steber demokratične in solidarne skupnosti – odprte za vse in vsem. […] Ministrstvo za kulturo bo tudi v prihodnje podpiralo stabilen razvoj knjižnične mreže in dostopnost za vse. Knjižnice so prostor zaupanja – in to zaupanje si vsak dan znova zaslužijo.«
Na dogodku so predstavili rezultate nedavne raziskave o vplivu splošnih knjižnic, ki potrjuje, da uporabniki knjižnice prepoznavajo kot prostor osebnega in strokovnega razvoja, sprostitve, povezovanja in krepitve družbene zavesti. Posebej so predstavili tudi inovativne knjižnične projekte, ki bodo nagrajeni po zaključku slavnostnega programa.
Valvasorjeva knjižnica Krško je bila letos izbrana za gostiteljico osrednje prireditve, saj je v letu 2024 dosegla pomemben arhitekturni in strokovni preboj – uvrstila se je med štiri finaliste za mednarodno nagrado IFLA za najboljšo splošno knjižnico leta. Novi prizidek knjižnice, oblikovan v simboliki valovanja Save, vključuje pametne police, informacijske aplikacije, 24-urni prevzem gradiva in druge sodobne tehnološke rešitve.
Iz Ministrstva za kulturo so ob tem sporočili, da je ministrstvo v letu 2025 za nakup knjižničnega gradiva namenilo 3,1 milijona evrov, kar predstavlja 19,2-odstotno povečanje glede na izhodiščno vrednost. S tem se krepi razvoj knjižnične mreže, financiranje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic, tehnološka posodobitev, dodatki za zaposlene na potujočih knjižnicah ter dostopnost storitev za ranljive skupine.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
