V Sloveniji se zavetišča za zapuščene živali soočajo z resnimi izzivi, saj napovedujejo zlom sistema oskrbe. Novi zakon o zaščiti živali, ki je začel veljati avgusta, uvaja strožje standarde za namestitvene zmogljivosti, kar številna zavetišča prisiljuje, da odpovedujejo pogodbe z občinami. Dušan Hajdinjak, predsednik Združenja slovenskih zavetišč, opozarja, da bo približno polovica občin prihodnje leto ostala brez pogodbe z zavetišči, saj ti preprosto nimajo dovolj prostora za izpolnitev novih zahtev.
Občine so odgovorne za oskrbo zapuščenih živali na svojem območju. V Sloveniji trenutno deluje šestnajst zavetišč, vendar lani kar 56 občin ni imelo sklenjene pogodbe z nobenim od njih. To pomeni, da številne občine ne morejo zagotoviti zakonsko zahtevane oskrbe za zapuščene živali. Po noveli zakona mora občina na vsakih začetih osemsto registriranih psov zagotoviti eno namestitveno mesto za psa in dve za mačke. Občine z manj kot štiristo registriranimi psi morajo zagotoviti vsaj eno mesto za zapuščeno žival.
Nedosegljivi standardi in posledice
Dušan Hajdinjak iz trebanjskega zavetišča Meli in Polona Samec iz horjulskega zavetišča opozarjata, da zavetišča niso sposobna izpolniti novih standardov. “Zaradi novega zakona smo bili prisiljeni odpovedati pogodbe s številnimi občinami,” pravi Samec. “Z novim letom se obeta zlom oskrbe zapuščenih živali,” dodaja. Zavetišča se soočajo s prostorsko stisko, kar pomeni, da bo veliko živali ostalo brez ustrezne oskrbe.
Težave z zakonskimi spremembami in komunikacijo
Hajdinjak navaja, da so zakonodajalca opozarjali na posledice sprejetih zakonskih sprememb, vendar jih nihče ni poslušal. Zavetišča se soočajo s konfuznimi navodili in pomanjkanjem komunikacije z veterinarskimi inšpektorji. “Odnos in način komunikacije sta nam ubila voljo do dela,” pravi Samec. Hajdinjak dodaja, da je zakon populističen in nedodelan, kar pomeni slabšo oskrbo za živali.
Problem tihotapljenja in financiranja
Zavetišča se poleg prostorske stiske soočajo tudi s težavami, kot je tihotapljenje psov iz držav nekdanje Jugoslavije. “Zaradi množičnega uvoza živali so zavetišča polna psov iz Italije in Balkana,” izpostavlja Samec. Tudi financiranje zavetišč je postalo bolj zapleteno. Po novem zakonodaji občine pokrivajo stroške prvih šestdeset dni oskrbe, nato država do 180. dneva, po tem pa 35-odstotno država in 65-odstotno zavetišča. Samec opozarja, da država ne pokrije niti 35 odstotkov stroškov za občine brez sklenjenih pogodb.
Potrebna nova državna zavetišča
V Sloveniji deluje le šestnajst zavetišč, kar ni dovolj za obvladovanje trenutne situacije. Lastniki zavetišč se sprašujejo, zakaj država ne gradi novih, predvsem na Koroškem in Gorenjskem, kjer jih sploh ni. Premier Robert Golob je januarja 2023 napovedal ustanovitev državnega zavetišča, vendar se od takrat ni zgodilo nič.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
