Slovenske šole se soočajo z vprašanji o varnosti, zlasti po nedavnem napadu na dijaka v Kočevju. Kako varne so šole, kdo so varnostniki in kdo krije stroške njihove prisotnosti? Incident je sprožil razpravo o potrebi po varnostnikih v šolah, vplivu zaklepanja vrat in financiranju varnosti na ravni šol.
Napad v Kočevju: reakcija in posledice
Incident v Kočevju, kjer sta mlajša Roma fizično napadla dijaka pred zdravstvenim domom, je sprožil val zaskrbljenosti med starši in dijaki. Gimnazija in srednja šola Kočevje je hitro ukrepala: kontaktirala je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, inšpektorat za šolstvo ter policijo. Dijakom nudijo svetovalno pomoč, medtem ko varnostna služba skrbi za varnost tako znotraj kot zunaj šolskih prostorov.
Starši in šolski predstavniki zahtevajo dolgoročne rešitve od lokalne skupnosti in državnih institucij.
Župan Kočevja, Gregor Košir, je poudaril, da trenutni preventivni ukrepi, kot so video nadzor in dodatno varovanje, niso dovolj za sistemsko reševanje težav. Poudaril je potrebo po ničelni toleranci do nasilja in sistemskih spremembah zakonodaje.
Različne prakse varovanja v šolah
Preiskava kaže, da od 142 srednjih šol v Sloveniji le okoli 60 do 70 šol letno zaprosi za varnostnike. To pomeni, da več kot polovica šol še vedno temelji na notranjih pravilih in nadzoru učiteljev.
Stalna prisotnost varnostnikov je redka in se pogosto uvede šele po resnejših incidentih, kot je bil primer v Kočevju. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pojasnilo, da zaklepanja šol ni urejeno na ravni države; vsaka šola sama določa pravila glede varnosti, vstopa in izstopa iz šolskih prostorov.
Financiranje varnosti in zaklepanja vrat
Ministrstvo vsako leto pozove srednje šole, ki menijo, da potrebujejo fizično varovanje, naj zaprosijo za sofinanciranje. Na podlagi vlog ministrstvo sofinancira varnostnike glede na število dijakov, zgradb šole in druge dejavnike. Za osnovne šole pa tovrstna sredstva iz državnega proračuna niso predvidena.
Varnostniki: nujnost ali luksuz?
Nekatere osnovne šole financirajo varnostnike preko nadstandardnih storitev ali občin. Vendar na ministrstvu ocenjujejo, da sistemska uvedba varnostnikov v vseh osnovnih šolah ni potrebna. Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev, poudarja, da bi bilo treba financiranje delovnih mest informatorjev ali receptorjev sistemsko urediti. Po njenem mnenju je ključ do varnosti otrok v sodelovanju staršev in šolskih delavcev ter vzgoji v duhu spoštovanja.
Romih opozarja, da je nasilen otrok posledica, ne vzrok nasilja, in poziva k preventivnemu ukrepanju.
Pregled različnih praks v slovenskih šolah
Gimnazija Bežigrad
Na Gimnaziji Bežigrad vrata med poukom ostajajo odklenjena, varnost pa zagotavlja varnostnik. Ravnateljica poudarja, da šola že tradicionalno ne zaklepa vrat, saj za to ni potrebe. Po koncu šolskih dejavnosti se vrata zaklenejo, varnostnik pa skrbi za red in nadzor.
Osnovna šola Tabor I Maribor
Osnovna šola Tabor I Maribor deluje kot zaprta šola z zaklenjenimi vrati in nadzorom informatorke. Vstop je omogočen le ob vnaprejšnji najavi, kar prispeva k občutku varnosti in mirnemu vzdušju.
Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer
Kljub odsotnosti varnostnikov in odklenjenim vratom se dijaki in osebje v ljutomerski gimnaziji počutijo varno. Ravnatelj Franc Čuš poudarja, da šola uspešno rešuje morebitne varnostne izzive znotraj mirnega ruralnega okolja.
Ravnateljica Gimnazije Bežigrad pojasnjuje, da je sistem zaklepanja vrat zasnovan tako, da omogoča prosto gibanje, hkrati pa zagotavlja varnost dijakov in zaposlenih.
Spletno uredništvo Naša Primorska
