Janez Janša, vodja Slovenske demokratske stranke (SDS), je po obsodbi zaradi žaljivega tvita, ki je bil usmerjen proti novinarki Eugeniji Carl, vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Kljub potrditvi obsodbe s strani slovenskega vrhovnega in ustavnega sodišča, Janša trdi, da so bile v postopku kršene njegove pravice do svobode govora. Sodišče v Strasbourgu je zdaj pozvalo Slovenijo, naj se izjasni o tem primeru.
Janša je pritožbo na ESČP vložil julija 2024. Njegova ključna argumentacija vključuje navedbe, da so slovenska sodišča napačno ocenila politično ozadje njegovega tvita ter njegov položaj kot opozicijskega politika. Prav tako meni, da njegova izjava predstavlja opozarjanje na pristranskost medijev, kar je po njegovem mnenju v javnem interesu. Janša poudarja, da je bil tvit objavljen na platformi, znani po hitrih in spontanih izmenjavah mnenj.
Stališče pravnih strokovnjakov
Pravnik Jurij Toplak, direktor raziskovalnega centra Alma Mater Vienna, meni, da je izid na evropskem sodišču težko napovedati. ESČP je v preteklosti v podobnih primerih sprejemalo različne odločitve, kar pomeni, da je izid Janševe pritožbe nepredvidljiv. Toplak izpostavlja, da je sodišče skozi leta spreminjalo svojo prakso glede zaščite svobode govora.
Pretekle sodbe ESČP
Evropsko sodišče je v preteklih letih obravnavalo več primerov, povezanih s svobodo govora. V nekaterih, kot je primer Sanchez proti Franciji, je ESČP ugotovilo, da ni prišlo do kršitve svobode izražanja. V drugih primerih, kot so zoper Turčijo, Madžarsko, Armenijo in Makedonijo, pa je bilo ugotovljeno nasprotno.
Ozadje primera in obsodba
Novinarka Eugenija Carl je tožila Janšo zaradi duševnih bolečin, ki jih je povzročil njegov tvit iz leta 2016. V tvitu je Janša Carlovo in njeno kolegico označil za “odsluženi prostitutki”, kar je privedlo do obsodbe in prisojene odškodnine v višini 6000 evrov. Janša je neuspešno izpodbijal odločitev na višjem, vrhovnem in ustavnem sodišču.
Ustavno sodišče in pravica do svobode izražanja
Ustavno sodišče je v svoji odločitvi poudarilo pomen svobode izražanja izvoljenih predstavnikov, vendar le, dokler ta prispeva k razpravi o pomembnih družbenih temah. V primeru Janševega tvita je sodišče ocenilo, da je bil njegov način izražanja pretirano žaljiv in da ni prispeval k javni razpravi.
Prihodnji koraki in možni izidi
Janševa pritožba bo obravnavana pred senatom sedmih sodnikov, ki lahko primer predajo velikemu senatu 17 sodnikov. Izid je nepredvidljiv in lahko vodi v več možnih smeri, vključno s poravnavo.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
