V zadnjih tednih so iranski protesti prerasli v množično gibanje, ki izziva trenutni režim. Po besedah diplomata Milana Jazbeca se sprememba režima zdi težavna brez zunanje intervencije, pri čemer je vloga ZDA ključna. Vendar se pojavlja vprašanje, kaj bi sledilo morebitnemu posegu. Donald Trump ne izključuje vojaškega posredovanja, kar spominja na dogodke v Venezueli in stopnjuje napetosti.
Protesti, ki so se začeli zaradi gospodarske krize, so zdaj razširjeni po vsej državi.
Protesti in gospodarska kriza
Iranske oblasti so z nasiljem odgovorile na proteste, ki so posledica globoke gospodarske krize. Inflacija in devalvacija nacionalne valute sta povzročili nezadovoljstvo med srednjim slojem, zlasti trgovci na teheranskem bazarju. Milan Jazbec poudarja, da so tokratni protesti drugačni zaradi gospodarskih razmer in množične udeležbe.
“V izhodišču tu ni bilo jasne politične note. Potem ko so se protesti po kakšnem tednu, desetih dneh, začeli širiti, pa je bilo jasno, da bo to dobilo politično sporočilo,” je dejal Jazbec.
Protesti se pojavljajo že 25 let, tokrat pa so milijonske množice na ulicah. Kljub temu iranski režim ne sooča organizirane opozicije, kar je po Jazbecovih besedah v prid režimu.
Alternativa režimu in vloga Reze Pahlavija
Kot možna alternativa režimu se pojavlja kronski princ Reza Pahlavi, ki živi v ZDA. Jazbec meni, da je njegova vloga bolj projekcija kot resnična možnost za spremembo režima. Zgodovina nas uči, kako je Zahod pomagal Homeiniju priti na oblast leta 1979, kar je pripeljalo do padca režima Reze Pahlavija.
“To, da se je zdaj njegov sin pojavil v tej vlogi je, rekel bi, po eni strani spodbujeno s strani različnih zahodnih medijev, morda tudi obveščevalnih služb. Ne verjamem, da ga v Iranu širše množice sprejemajo kot ustrezno alternativo,” je dodal Jazbec.
Zunanje intervencije in geopolitične napetosti
Jazbec opozarja, da bi bila zamenjava režima brez zunanje pomoči težavna, vendar tudi tvegana. Primer Iraka kaže, da odstranitev diktatorja ni nujno izboljšala življenja ljudi. Svet čaka na naslednjo potezo Donalda Trumpa, ki bi lahko vključevala uporabo tehnologije Starlink za vzpostavitev internetne povezave v Iranu.
Možen poseg ZDA bi sprožil ostre odzive Rusije in Kitajske. Trump je zagrozil z visokimi carinami državam, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko dodatno zaostrilo geopolitične napetosti.
“Če izhajam iz teorije, ki se zadnje čase zelo širi, da si ZDA, Rusija in Kitajska skušajo razdeliti vplivna območja, bi ZDA s takim posegom stopile v območje, ki ga Rusija in Kitajska razumeta kot svojo bližino,” je v podkastu Ob osmih na MMC pojasnil Jazbec.
Celotno epizodo lahko poslušate v podkastu Ob osmih.
Spletno uredništvo Goriške novice
