Na Havajih so se začeli boriti proti invazivnim komarjem z nenavadno metodo: iz letal spuščajo na tisoče komarjev, ki ne grizejo. Ti laboratorijsko vzgojeni komarji so samci, ki nosijo bakterijo, ki preprečuje razmnoževanje invazivnih vrst. S tem pristopom želijo zaščititi avtohtone ptičje vrste, katerih število se je zaradi ptičje malarije, ki jo širijo komarji, močno zmanjšalo. Trenutno na Havajih obstaja le še 17 vrst avtohtonih ptic, ki so ključne za ekosistem otokov.
Ptičja populacija na Havajih je ogrožena zaradi ptičje malarije, ki jo širijo invazivni komarji. Ti komarji niso avtohtoni, saj so jih prvič zabeležili leta 1826, verjetno so prišli s plovili. Zaradi podnebnih sprememb se zdaj širijo tudi na višje nadmorske višine, kjer so se ptice prej lahko umaknile. Posledično se habitat ptic krči, populacije pa izginjajo.
Rešitev s sproščanjem negrizljivih komarjev
Havajski biologi so se odločili za inovativno rešitev: v laboratorijih v Kaliforniji so vzgojili milijone komarjev z bakterijo Wolbachia, ki preprečuje razmnoževanje invazivnih vrst. Ti komarji so začeli izpuščati v naravo na območjih, kjer živijo ogrožene ptice, z namenom zmanjšati število invazivnih komarjev. Na teden izpustijo skoraj milijon takšnih komarjev.
Previdnost pri uporabi tovrstnih metod
Pri tovrstnih ukrepih je potrebna previdnost, da ne povzročimo več škode kot koristi. Dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje Piran NIB opozarja, da je temeljito premislek nujen, da ne bi ponovili napak iz preteklosti, kot na primer na hrvaškem Mljetu, kjer so mungi, pripeljani za izkoreninjenje kač, postali sami invazivna vrsta.
Primeri iz preteklosti
Na Mljetu so leta 1912 naselili mungov, ki so morali izkoreniniti kače. Vendar so se mungi razmnožili in postali problem, saj so začeli krasti hrano. Podobno se je zgodilo na Novi Zelandiji, kjer so mačke iztrebile novo vrsto ptice. Po izkoreninjenju mačk se je stanje stabiliziralo, vendar je to pokazalo, kako občutljivo je ravnotežje v naravi.
Spletno uredništvo Toti Maribor
