Hrvaško ministrstvo za izobraževanje je konec avgusta sprejelo zgodovinski učni načrt za poučevanje slovenskega jezika in kulture na hrvaških šolah. Ta poteza, ki je prvič doslej omogočila formalno vključitev slovenščine v izobraževalni sistem, odpira vrata slovenskemu jeziku in kulturi na Hrvaškem. Predmet bo na voljo učencem osnovnih in srednjih šol, ki bodo lahko kmalu pričakovali tudi ustrezne učbenike.
Slovenska skupnost na Hrvaškem lahko zdaj začne pripravljati didaktična gradiva, ki bodo temeljila na tem novem učnem načrtu.
Prelomnica za slovensko manjšino
Čeprav je slovenščina že več kot 15 let prisotna v nekaterih hrvaških šolah, je formalizacija učnega načrta pomemben korak. Ta vključuje ne le jezik, temveč tudi književnost, zgodovino, geografijo, glasbeno in likovno kulturo. Namenjen je otrokom slovenske manjšine, tistim s slovenskimi koreninami in vsem, ki jih zanima slovenski jezik in kultura. Cilji učnega načrta so izboljšanje pisne in ustne komunikacije v slovenščini, krepitev bralne pismenosti ter poznavanje kulturne dediščine in razlik med slovenskim in hrvaškim jezikom. Prav tako spodbuja strpnost in krepitev hrvaško-slovenskih odnosov.
Uradno priznanje in pravna zaščita
“Učenje slovenskega jezika se je na Hrvaškem izvajalo tudi brez uradno prenovljenega učnega načrta, a je zdaj vse bolj zakonsko urejeno. Mogoče to ni velik korak, je pa dodana vrednost pri priznavanju slovenskega jezika kot manjšinskega jezika na Hrvaškem,” je za STA izpostavila raziskovalka s slovenskega Inštituta za narodnostna vprašanja Barbara Riman.
Po besedah Rimanove učni načrt daje slovenski manjšini dodatno pravno in sistemsko zaščito, saj je zdaj del uradnega šolskega sistema. To prinaša bolj strukturirane cilje ter standarde znanja in učne rezultate. Na podlagi tega načrta lahko skupnost začne razvijati učbenike in druga didaktična gradiva, ki bodo učencem na voljo brezplačno.
Izzivi in priložnosti za učitelje
Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Barbara Antolić Vupora, je poudarila, da si učitelji slovenskega jezika trenutno sami izposojajo gradiva iz drugih zamejskih držav, vendar dodaja, da “ni enako biti Slovenec v Italiji ali na Madžarskem, kjer je popolnoma drugačen jezik”.
Slovenci kot uradna manjšina na Hrvaškem
Slovenci so ena od 22 uradno priznanih narodnih manjšin na Hrvaškem. Po popisu iz leta 2021 jih je bilo 7729, pri čemer jih je 7620 slovenščino navedlo kot materni jezik. Pouk slovenskega jezika ni izbirni predmet, temveč se obravnava kot drugi materni jezik. Skupine učencev so zelo raznolike, od popolnih začetnikov do tistih z delnim predznanjem. Večina učencev slovenščine doma ne uporablja aktivno, zato je cilj pouka ohranjanje jezika, kulture in identitete ter priprava za nadaljnje šolanje v Sloveniji ali zaposlitev.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
