Hrvaška finančna agencija Fina, v celoti v lasti hrvaške države, prevzema Ljubljansko borzo prek Zagrebške borze. Ta strateški projekt, ki ga podpira hrvaški finančni minister Marko Primorac, v Sloveniji sproža pomisleke. Ljubljanska borza je zaskrbljena zaradi Finine pretekle vloge v sporih z Ljubljansko banko (LB) glede terjatev do hrvaških podjetij. Vse to sega v 90. leta, ko je Fina, takrat znana kot Zavod za plačilni promet (ZAP), odklonila izvršbo pravnomočnih sodb v korist LB.
Kritike in pomisleki ob prevzemu
Poteza hrvaške finančne agencije Fina, da prevzame Ljubljansko borzo, je dvignila precej prahu v slovenski finančni industriji. Predvsem zaradi zgodovine Fininega ravnanja z Ljubljansko banko, kjer je v preteklosti ovirala izterjavo več deset milijonov evrov terjatev, ki jih je LB imela do hrvaških podjetij. V 90. letih je LB na hrvaških sodiščih sprožila postopke za izterjavo neplačanih posojil in garancij. Na podlagi pravnomočnih sodb bi morala Fina, takrat še ZAP, izvesti prisilno izterjavo, kar pa se ni zgodilo.
Pretekli spori med LB in Fina
Finina odločitev, da zavrne izvršbo pravnomočnih sodb, je temeljila na interpretaciji, da LB ni upravičena do terjatev zaradi prenosa poslovanja na Novo Ljubljansko banko (NLB). Slovenija je to interpretacijo ves čas zavračala, saj je menila, da Fina ne bi smela presojati vsebine pravnomočnih odločitev, temveč jih zgolj izvrševati. Leta 1995 je LB vložila tožbo proti Fini zaradi nezakonitega ravnanja in povzročene škode, vendar so hrvaška sodišča tožbo zavrnila iz formalnih razlogov.
Neuspešna meddržavna tožba
Slovenija je leta 2016, v času vlade Mira Cerarja, vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), a je sodišče razsodilo, da ni pristojno za obravnavo. Tožba je zahtevala skoraj pol milijarde evrov odškodnine za domnevno škodo, ki jo je povzročila Fina. Kljub slovenskim prizadevanjem za pravico, so se hrvaška sodišča izogibala vsebinski obravnavi primera.
Ministrov odziv in prihodnji koraki
Na pomisleke, ki jih je prevzem sprožil v Sloveniji, se je minister Primorac odzval z izjavo za časnik Delo: “Ne vidim nobenega logičnega in razumnega argumenta, ki bi nakazoval, da razvoj slovenskega trga kapitala ni v interesu Hrvaške.” Prav tako je pomembno omeniti, da nadzorni svet Fine vodi Ivana Radeljak Novaković, zaposlena v kabinetu ministra Primorca, kar dodatno potrjuje, da gre za strateški državni projekt.
V ozračju dvomov in vprašanj, kako bo prevzem vplival na slovenski finančni trg, ostaja odprto, kako bo Fina ravnala v prihodnje in ali bo uspela premostiti zgodovinske napetosti med državama.
