Na Hrvaškem so junija letos zabeležili največjo letno rast cen rib in morskih sadežev med vsemi državami Evropske unije. Cene so se dvignile za osem odstotkov, kar Hrvaško postavlja na vrh lestvice podražitev.
V istem obdobju so cene v Sloveniji ostale nespremenjene, kar je v nasprotju s trendi v drugih delih Evrope.
Podražitve po Evropi
Evropski statistični urad Eurostat je objavil podatke, ki kažejo, da so za Hrvaško najvišje podražitve rib in morskih sadežev zabeležili v Grčiji s sedmimi odstotki. Portugalska in Romunija sledita s petodstotnim povečanjem cen. V Španiji so se cene dvignile za tri odstotke, medtem ko je Italija zabeležila dvig cen za dva odstotka.
Stabilne ali nižje cene v drugih državah
V nasprotju s temi trendi so cene rib in morskih sadežev ostale nespremenjene v Sloveniji, Franciji, Avstriji in na Slovaškem. Nekatere države, kot so Finska, Estonija in Švedska, so celo zabeležile znižanje cen. Na Finskem so cene padle za štiri odstotke, v Estoniji za dva odstotka, na Švedskem pa za en odstotek.
Poraba rib po državah
Hrvaška poraba rib na prebivalca letno znaša povprečno 22,1 kilograma, kar je nekoliko manj od evropskega povprečja 23,7 kilograma. Slovenci v povprečju pojedo 11,7 kilograma rib na prebivalca, kar jih uvršča med države z manjšo porabo rib. Na dnu lestvice so Madžari, ki letno porabijo le 6,5 kilograma rib. Na vrhu lestvice porabe rib so Portugalci, ki letno zaužijejo kar 56,5 kilograma rib.
Razlogi za podražitve
Razlogi za tako velike podražitve na Hrvaškem so lahko večplastni. Zaradi visoke poletne turistične sezone se povpraševanje po ribah povečuje, kar vodi v zvišanje cen. Poleg tega lahko na cene vplivajo tudi višji stroški ribolova in distribucije ter vremenski pogoji, ki vplivajo na ulov rib.
Podražitve rib na Hrvaškem so pomemben kazalnik tržnih trendov, ki bi lahko vplivali tudi na druge države v regiji. Spremljanje teh sprememb je ključno za razumevanje širših gospodarskih gibanj in njihovih potencialnih učinkov na potrošnike.
Spletno uredništvo
