V zadnjem času se zdi, da generacija Z prinaša svež veter v Rimskokatoliško cerkev po Evropi. Nedavna raziskava iz Velike Britanije nakazuje, da so mladi tisti, ki najpogosteje obiskujejo cerkev. Tudi v drugih evropskih državah opažajo povečanje zanimanja za krščanstvo. Sociologi menijo, da gre za reakcijo na liberalizem in individualizem, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi družbena omrežja.
Vsako sredo zvečer se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani odvijajo študentske maše, ki so do zadnjega kotička polne mladih. Čeprav to ni nujen dokaz množičnega vračanja k veri, je opazno, da tudi v manjših župnijah prihaja več mladih k bogoslužju. Župnik Jure Ferlež iz Doba opaža, da mladi iskreno iščejo smisla in pripadnosti tudi v cerkvi. “Ne bi rekel, da je neko množično spreobračanje, vendar veliko posameznikov išče odgovore v Cerkvi,” pravi Ferlež.
Vpliv družbenih omrežij in kulturni premiki
Britanska študija, ki nakazuje povečan interes za krščanstvo med mladimi, ima metodološke pomanjkljivosti. Profesor sociologije dr. Miran Lavrič opozarja, da moramo do nje pristopiti zadržano. Kljub temu pa Lavrič priznava, da je zanimanje za temo veliko in da mladi lažje izražajo svojo religioznost, saj imajo občutek, da s tem sledijo trendom.
Rast števila katehumenov
Uradni podatki Rimskokatoliške cerkve kažejo na porast števila katehumenov, to so tisti, ki se kot odrasli odločijo za krst. Ta trend je še posebej izrazit med mladimi. Po slovenskih škofijah narašča število katehumenov: v Koprski škofiji je število naraslo z 16 na 44 v zadnjih letih, podobno je tudi v novomeški in ljubljanski škofiji.
Spolna polarizacija in duhovno iskanje
Dr. Lavrič poudarja, da je porast zanimanja za krščanstvo med mladimi večinoma posledica povečanja med fanti, medtem ko dekleta niso pokazala podobnega trenda. Fantje se vse bolj obračajo na desno, kar je del večje spolne polarizacije v ideologiji in politiki. Mladi danes iščejo globlje povezave in identiteto, ne obremenjujejo se s politično ali ideološko opredelitvijo svojih družin.
Župnik Ferlež opisuje, da mladi ne želijo biti le občasni kristjani, ampak si želijo polno pripadati veri. “Želijo biti z vsem, kar so, kristjani,” zaključuje Ferlež.
Generacija Z se sooča z negotovostmi in pritiski sodobnega sveta, kar jih vodi v iskanje duhovnosti in pripadnosti. Čeprav so uradni podatki vzpodbudni, ostaja vprašanje, ali gre za trajni trend ali zgolj trenutno iskanje. Raziskava kaže, da se mladi vračajo k veri, vendar je to predvsem značilno za mlade moške.
Spletno uredništvo
